torek, februar 28, 2006

Leva, desna, ena, dva...

Danes sem malo bral po forumih o najnovejši kolobociji okrog dneva državnosti (ja ja, spet preveč cajta, sam počitnice so čas nedejavnosti v naši branži). Torej, folk noče vojaške parade, ker naj bi bilo to razkazovanje moči, pa ostanek preteklosti in take neumnosti. Pa sem se lotil preiskave kaj so za ta dan priredili v preteklosti. Razen 04, ko so meli en rock koncert, se mi zdi da na kongresnem (seveda an dežju), je bila vedno ena kulturno-umetniška prireditev. Sej ne rečem, da so take prireditve dolgočasne in slabe (no, v resnici rečem prav to, sam bodmo fini in kulturni enkrat), samo kdo bo gledal to. V primeru parade jo bom šel celo najbrž gledat, če pa bo spet recitiranje pesmi, pa ples, govori ... bom ta čas raje izkoristil za zdravljenje mačka. No sej, spet bo kdo rekel, da sem zarukan, neizobražen kmet (bliz), ampak jebi ga, prireditve so dolgočasne in že velik napredek je če je kakšna vsaj zanimivejša kot tista za kulturni praznik. Kar se pa militarizma tiče, bo pa vsak ki bo videl našo vojsko v vsej svoji moči zelo hitro ugotovil, da nismo grožnja nikomur. Ko smo ži ravno pri tem. Velik se je govorl okrog naših vojakov v Iraku. Mislm sej niso resni. Kolikor je že vojna v Iraku zelo, zelo moralno sporna stvar in bi se bilo že zaradi tega treba vprašat zakaj že dol in na vrh tega pošlejo 4! Sej ne vem a bi se jokal al kaj. Pa kaj, a more res cel svet vedt da 1. pritečemo takoj ko nas kdo potreplja po glavi in 2. Da nismo sposobni zbrat skupaj vsaj enega voda (34). Sej ne rečem, če bo uspelo tistim štirim obladovat eno pokrajino bom izredno zadovoljen nad porabo proračunskega denarja, samo se bojim da tile ne bodo uspeli obvladovati niti pol šanka v kantini. Ne samo da nosijo svoje riti naprodaj tja, kjer je vsemogočna velesila zasrala, zraven se še blamirajo. Joj. In ja, bil sem v vojski, zato sem tudi zmožen nakladati o tem v nedogled. Zmerej, preden sem šel noter, sem se spraševal kako lahko vsi bivši vojaki do jutranjih ur ponavljajo vedno ene in iste dogodke iz tistih 7 mesecev. No, ratal sem popolnoma isti. Samo da imam jaz, za razliko od drugih clo zanimive zgodbe ;). Prej ali slej se bomo lotili še enkrat tega, ob kakšni obletnici (15.4.2002 do 30.10.2002), ampak bi blo najbrž bolš da ne. Do naslednjič...

ponedeljek, februar 27, 2006

Doooolgcajt!


Pustni vikend, krneki. V bistvu sem se dolga leta uspešno izogibal vsakemu šemljenju in tovrstnim neumnostim, ampak ker sem bil letos po skoraj službeni dolžnosti na eni maškaradi (Monroe band, ah...), sm bil na nek način prisiljen, da sem se stlačil v precej neoriginalno masko policaja. Drugače pa spet tipično pijanski vikend, z vsemi neumnosti ki spadajo zraven. Res več ne vem, zakaj se sploh še odpravim zvečer ven, ker bi bilo konc koncev čist vseeno če bi ostal doma in na skretu prebral tokratno knjigo do konca. No vsaj ena dobra stran tega je, da šiht v ponedeljek sploh ni tako grozna stvar in ti je rahlo vseeno kje si. Aja, dons mal bral o zagovoru Pluta. Model je žensko ubil po nesreči, ker je nerodno padla na nož. Fak, tip je mel res en hud brainstorming, da je ta izgovor najdu. In Trobec je najbrž tud nedolžen in so ble ženske samo tolk nerodne, da so šle preblizu ognja ker jih je zeblo. Nč, konc šihta, pičim jest

sreda, februar 22, 2006

Začetek

Vedno sem si želel delati v službi, kjer ne delaš cel dan nič. No, ni tolk fajn. Ker zaradi pomankljivega lobiranja v moji mašinci ne sedi hitra grafična si ne morem uric krajšat z najnovešo inačico priljubljenega špila (starejše so tako kot Knight Rider. Ko ga gledaš sedaj, ne veš kaj je bilo tko preklet dobr. Razen tega, da Kit skače, pa govori, pa skače, pa...). Torej sem si skreiral tale blog. Mogoče bom pisal v njega kakšen mesec, pa se pol naveličal. Kot sem se naveličal vsakodnevnih sklec, opuščanja kajenja, priljubljenega lokala in 3/4 svojih znancev (tako je, s tem mislim prav nate, najbrž) . No pa dost zaenkrat. Mrbit kej dodam kej zvečer, kva pa vem.