Oh, ta čudoviti svet!

No pa bom vseeno napisal kej o mojem popotovanju (predvsem zato ker je spet dolgcajt in ni nč kej bl pamtnga za pisat). Tako bomo danes obdelali Arabce. Naj se takoj opravičim vsem, ki jih nisem srečal in so povsem spodobni ljudje in ne pijavke kot večina folka ki so mi prišli pod noge! Pa vsaj zase mislim da nisem rasist (dobr, tud Dolfe (btw. dons ma rd. Mu je prinašalec luči (lucifer (4 oklepaj:) ) zih prižgal njegovih 117 ognjev) je zase najbrž menil da je človekoljub), sam tile so mi pa šli na živce mogoče celo bolj kot makaronarji. Sej vem, da imajo drugačno kulturo in da samo hočejo preživet in podobna sranja, ampak to ne spremeni dejstva, da sem na koncu že skorej navijal za Busha in Izraelce. Kurc, sam bi jim dal par koordinat za daisy cutterje!
Prvi stik sem doživel že takoj v prvem mestu. "hello my friend. From where are you?" jadi, jadi, jadi in kao je treba it z njim na čaj, pa da se mu podpiševa v knjigo in take bedarije. Ql, sej ne da ne bi vedel v kaj se podajam, sam kako nej tipu v faco rečem, da pod razno en nabavim nč in nej se mi že spelje, k je bil pa tolk osladno prijazen in res nisem hotu izpast kot vzvišen belec. Ko prideva v tisto trgovino, tip zgine in takoj prevzame masažo en njegov kolega (nejbrž sorodnik iz velike beduinske familije), ki začne prodajat parfume. "Do you like my shop..." In tip je zgledal kt največja gorila, ampak vsaj faco je mel tisto nadležno in ga ni blo težko poslat v tri p. in spizdit vn. Na bazarju v Cairu je šlo že težje. Kako za vraga nej spizdim tipu ki mi že tri ulice prodaja iste kičaste ogrlice, po umazani ulici, spotoma preskakujem luže s sumljivo rumeno tekočino, vzdržujem približno normalen pogovor s somučeniki, prižgem čik brez da mi sosednji trgovec proda šišo in še čakam, da se ena ženska spravi nabavljat ne vem kakšne začimbe?? Dobr, sej razumem, da proba enkrat, dvakrat, če mu rečem ne, ampak kako za vraga mu ni jasn, da ne bom kupil nč če mu 20x rečem ne, skoraj tečem pred njim, ga ignoriram... a je tip przadet al kaj? Pol pa še tiste glupe fore, k se pol ure (tm so ti cajti dobesedni) meniš in cenkaš za njihove funte in ko se domeniš prestav v britanske?!?!? In si spet tm kjer si bil. Pa mi je še kr šlo dokler sem bil v družbi. Nadel sem si sončna očala, na svet gledal od zgoraj in bil prava podoba šovinističnega zahodnega turista, ki so mu mali pritlikavi (zmerej sem mislil, da so arabci manjši) gonjači kamel kvečjemu smet na čevlju. Takrat so mi dali mir in se pustili odgnati z enim "No". Problem je takrat, ko si sam, se ravnokar izgubil in ti ni ravnojasno kaj bi. Takrat začutijo tvojo ranljivost, te zahrbtno stlači v svojo trgovinico "kom end vrajt mi a gut reklama", natoči čaj, čeprav si mu rekel da hočeš kavo, razpreda o njegovi ogromni beduinski družini, ki prodaja parfume po celem svetu v vse velike hiše, o muslimanski gostoljubnosti, o tem da imajo trgovino odprto samo en teden v letu, toliko da si naredijo dobro ime bla bla bla. In karkoli mu odgovoriš, očitno ne razume in samo nadaljuje s tisimi naučenimi stavki. In ko mu rečeš, da ne uporabljaš parfumov, ti seveda natoči kljub temu in preden rečeš ne, ima vse skupaj že zapakirano. 1 parfjum sikshandrd paunds. Vi tejk kredit kards. "I don't need parfume!" Is dis tu mač. I giv ju a veri gud half for trihudrd " DON'T NEED PARFUME" pol sledi novih 15 minut ponovitve že povedane zgodbe o beduinski familiji in nato Ok, Ijl giv ju a veri gut prajs tri hundrd. "No" temu sledi še pol ure podobnih neumnosti kako mi zaupa da mu bom prinesel pozneje denar, kako zame to ni noben keš, da ne rabim toliko denarja za letalsko karto (jah en izgovor sem mogu najdt, k je vidu mojih 150 €), kako velike firme tisto stekleničko zmešajo s litrom alkohola in prodajajo po isti ceni (alko lahko vsaj koristno ponucaš) spet o njegovi familiji in kako noče zaslužiti in ko sva na 150 in jest še kr nočem kupt za tolk mi prijavi vaj did ju tel mi ju baj if ju dont have d monej? "When the fuck did I tell you that????" Na konc sm kupu tist za 100 funtov + spizdi mi v tem cajtu še očala pa par čikov in sem bil sam vesel da mi je dal mir pa kurc gleda tist keš, sam kaj mi sploh bo parfum?? A sem se mu res zdel tip k hoče dišat kt rožca? Jajc.
Drugi problem je bakšiš. Za vsako najmanjšo neumnost hočejo napitnino. Naprimer v muzeju v Cairu. Tip ki puca skrete stoji pred njim in prav vabi notr. Kot da bi bil napol spucan Wc nekakšna blazna turistična znamenitost. V glavnem ni. Tipična smrdeča lukna. Torej grem notr odprem šlic, se sprostim, pomislim na rožce, ptičke, spokojnost gozda, začne teč in slišim direkt za hrbtom helo maj frend, is evriting ok? WTF?? A mi lohk vsaj zdej daš mir? S težavo zaključim in se odpravim do umivalnika kjer je seveda stojalo z abrisače prazno. Tip pa že za mano trga skret papir. Ok, že vidm kolk je ura sam se ne morm več zmazat vn. En Avstralc vid zakaj se gre in rajš spizdi brez umivanja, men pa že steguje roko pa bakšiš, bakšiš... Zakaj že? Skret ni spucan, moriš mi pri prijateljevanju s najbolšim prijateljem in še ponujaš mi nekej, kr bi moglo bit že po defoltu tm. Voljuhar. Naslednjič v enem diskaču, sem se že delal da sem koma pijan (po 1 pivu) in zacikcakal mimo njega. Al pa mulc k je vleku kamelo. Po koncu mu dam 10 funtov, kr je več kot večina in še kr mori, da hoče več čeprav je blo plačan že vse. Dvakrat čez kolen bi ga mogu dat. Pa kaj, sej res da mam precej več keša kt on, sam to ne pomen da morm financirat celo vas pa še njegovga dedka zraven. Za ene si res tm, roza zapečena banka na dveh nogah, ki mu keš itak leti iz riti in si v stvari ti prase k mu ne daš vsaj 100 $.
Pa da zaključim tole gobezdanje sam se nesposobnost omenim. Sm se menil s menda najbolšim DJ v najbolšem diskaču v celem mestu (hmmm, lukna s dvema lučema in diskokroglo), ki smo ga najeli, da mi zvrti 4 komade. Ql. Reče da je vse zmeneno. PRidem čez pol ure če ma prštiman reče yes yes in svoj cd še vedno vidiš globoko pod kupom drugih. Mu lepo razložiš še enkrat. 5 min pred začetkom pridem povedat da mu bom dal znak naj začne, tip pokima "yes, yes maj frend" in ko mu dam znak še kr vrti un svoj štanc. Seveda sem moral naredit vse sam. In pol še drobi cel večer za mano, zarad bakšiša. Tudi tokrat je hlinjenje pijanosti (tokrat je blo PRECEJ lažje ;)) uspelo, naslednji dan pa sem se skrival pred njim. Itak sem mel pa preveč mačka, da bi šu zvečer še kej spit! To, da v hotelu niso uspel tri dni skupaj zrihtat tople vode in da je skret papirja kronično primankovalo (nikakor ni zabavno tekat po hotelskih sobah in ozkat papir, ko imaš napad egiptovskega kapljičasteag sranja) sploh ne bom omenjal.
Moram pa oment, da sem srečal par čist vredu ljudi. Georga iz univerze (tip ma bogate starše, tko da mu bakšiš tko al tko nč ne pomen in ma zihr precej več keša kt jest), pol osebje hotela v Aswanu k so se res potrudil za nas, pa še koga, sam po 14 dneh bi res najrajš uporabil vse znanje k so mi ga vcepili v SV. Salem Alejkum!!

Ajm bak!

Nazaj. Pa ne vem kaj bi sploh pisal o tem, k je preveč vsega in najpomembnejše reči niti nebi rad pisal. Sploh pa ne dokler ne bo mem. Torej spet nazaj na šihtu. Jaz resnično ne vem. kdo se je spomnu, da iz dopusta prideš spočit, poln delovnega elana in novih idej. Jest sm vs zjeban, ne da se mi popolnoma nič, nisem zmožen rešiti najmanjšega problema in samo čakam da bo ura 3, da se spravim domov brez da bi me sodelavci pretirano čudn gledal. Aja, zamujam precej, sam me ne skrbi, ker se bo prej ali slej našel model, ki si bo zaželel računalniško podprto človeško ribico s katero se bom ukvarjal kakšen teden in uspešno dopolnil svoj fond nadur. (A da bi rajš šparal nadure in ostal doma in kaj koristnega naredil?? Ma kaj, ste zmešani?). Torej, kaj za vraga folk počne na dopustu, da pride nazaj spočit?? In da se mu celo da delati? Jaz vedno razmišlam o opovedi, takoj ko pridem iz dopusta. Ko vem, da bom do naslednjega leta visel na šiht, brez možnosti na pogojni izpust prikljenjen na tale moj računalniček ( hmmm, rabim ime, konec koncev je moj najboljši prijatelj. Kakšna ideja? ) in v vmesnem času, med eno zblojeno stranko in drugo (ok, sej kakšna ni tolk zblojena, od kakšne sem jaz zlo prijetno zblojen) brskam po netu, četam kot najstnica po MSN-ju (a je že razlog za paniko, če se s svojim kolegom zgovarjava, kaj nej oblečem danes? Men se zdi da je. Če bo šlo tako naprej mi Pokljuka letos ne uide :( (za vse k vam tole ni čist jasn en moj čudn člank ) , iščem butaste novice, ki jih ravno zdejle ni popolnoma nč in berem bloge. Sliši se prijetno, a se mi tud tega ne da. Ne da se mi pisat niti tega, pa mi je preveč dolgcajt. In kot da ni to dost, mam popoldne še na faksu matematiko, ki me v tem stanju s svetobno hitrostjo uspava in še po parih dneh nimam niti najmanjšega pojma o čem sploh govorimo. In model ne le da je ubrisan na matematiko in popolnoma prepričan v to, da brez njegovega nakladanja ne morem uspeti v profesionalni karieri, kaj šele si zavezati vezalke in se samo še sprašujem, kako mi bo z matematiko pomagal do uspešnejšega spolnega življenja, poleg vsega še podaljša vsako predavanje za najmanj pol ure. Vglavnem rabim inštruktorico za matematiko, po možnosti samsko, mlado, prijetno na pogled... Tipu je uspelo v dveh dneh ostraniti še zadnjo pozitivno stvar, ki si jo mislim o sebi. Vedno sem bil (zmotno??) popolnoma prepričan o svoji nadpovprečni inteligenci ( nadpovprečni = 1/2 folka je bolj glupih kot jest), zdej sem pa ugotovil, da sem še glup ko noč. Nč mi ni jasno. Najhujš je pa to, da ko gledaš človeka, prav vidiš da ga te formule in dokazi naravnost zabavajo. Vse to govori kot da pripoveduje najbolj zabavno zgodbico in si pol kot tista blondinka, ki se vsaki šali smeje s polurno zamudo, ker ji pač šele takrat kapne da je bila to šala, razume jo sicer še vedno ne. In pol res ne veš, a majo matematiki samo zlo specifičen humor (podoben fenomen sem opazil pri fizikih. ) ali pa američani trosijo kakšen prašek za poneumljanje po bližnjevshodnih državah. Bush v prahu al kej tazga. Nč, en neumni pozdrav, ko pa me malo spustijo vse bolezni, ki sem se jih nalezel v Egiptu (ah pomlad, ptički, rožice...) pa spišem kej približno zabavnega in informativnega. Bo prvič.