sobota, november 18, 2006

Coking expiriment


Ker je BB še vedno v hotelu Fotr & Mati, mu pač ni treba pogosto stati za štedilnikom, razen kadar kuha kavo. Ker sta našedva nekam zginla dons, sem se pa lotil kuhanja. Ker zadnje čase ne počnem čist nč pametnega doma, sem prekinil tradicijo zažganih dunajcev s pomfrijem in si pripravil zrezek v smetanovi omaki s sirom in njoki. In začuda je bila stvar odlična. In omaka ni bila iz knorr vrečke. Torej BB rulez!!

sreda, november 15, 2006

Prvi dan

BB ma spet šiht. Sej ne vem kaj nej rečem, prvi dnevi so zmer mal čudni. Nikol ne delaš nč posebej pametnga (prekladanje modemov), 3/4 stvari ti niso niti prbližn jasne. Sodelavci so na začetku vedno mal čudni. Je pa kul, da mogoče le ne bom mel j***** delovne obleke. Vam pa vseen ne priporočam, da v kratkem nabavlate ADSL na območju gorenjske. Zna bit, da bo BB kej zajeba. Shit happens. Kar se pa ostalih stvari tiče, same old, same old.
BTW, se kakšna ponudi, da odpelje razmeroma higijenskega, občasno duhovitega in zmero razgledanega fanta vn? Men je še zmer dolgcajt doma...

torek, november 07, 2006

Kot izklesan...

Zadnjič se mi je v vsesplošnem poslabšanju mentalnega zdravja pripetilo, da sem obiskal enega od elektronskih večerov. O razlogih kdaj drugič (nikoli), pa tud opisoval ga ne bom ravno( na kratko, pil, opravljal opravilo, ki bi mu mogoče v kakšni primitivni kulturi (vaški diskač) mogoče celo rekli ples, se streznil in se zavedel, da prav gotovo izgledam kot debil in se pobral domov. Aja , dobu sevede nisem popolnoma nč, sam to konc koncev ni ravno novica ane. Dobro vprašanje je tudi zakaj že 4 vrstico pišem v oklepaju, če bi lohk iz tega naredu že samostojni odstavk. Pa tud demantiram svojo obljubo na katerega se oklepaj nanaša( Tole je že kt kakšen dober zakon...v primeru tega dogodka stopi v veljavo x člen y zakona...) in opisujem, kaj se je dogajal, pol nej pa kdo sledi pripovedovanju :). Sej konckoncev je dobra fora, k nimam lih kej pamtnga za pisat), ker vas nejbrž ne zanima lih nevemkolk (če kdo še ve, kaj pomen vseskup, si gre lohk za nagrado kupt kakšen sladoled, al kar vam pač paše. Men bi pasal zdele kakšen šnicl v recmo curry omaki, pa njoki zravn, postregla bi mi ga ista kelnarca kt v bratislavskem Irišu...).
Vglavn, tokrat o fenomenu okamenelih ljubimcev. Kamorkoli prideš, je vedno nekdo, ki cel večer(če ne štejemo wc pavz) sloni ob šanku, ves lep v svoji havajski srajci s tahmašnimi hlačami, s vedno polnim kozarcem piva, čakajoč na svoj plen. Običajno v družbi svojega bolj svetovljanskega prijatelja, ki je v čast dogodku oblekel tudi tisto kavbojsko kvazi kravato s štrikcema in broško. Obadva sta popolnoma prepričana, da s samo svojo lepoto in prefinjenostjo naravnost privlačita ženske, ki komaj čakajo, da jih opazita in strokovno ocenita še ko na plesišču. Ko se, ob pogledu na njiju, že popolnoma mokro dekle prebija proti šanku je seveda prišla po inteligentne enovrstičnice v slogu :"čgawa s pa ti?" , "auš dava a nouš dava" ali "a veš kakšne kobase devamo pr nas" in seveda my all time favorite "tem zoral kt njivo" (ok priznam, ta je moja) pospremljeno s nežnim stiskom za naključno okroglino na njenem telesu. Le katera se lahko upre, razen seveda če je lezbika...
Če pa ta isti osvajalec pride sam s svojim avtom, se tisto pivo čez večer le počasi isprazne in brez podpore prijatelja, je njegov šarm omejen s držanjem piva, rahlim kimanjem v ritmu glasbe ob šanku, najbolj ozki točki lokala ali na robu plesišča in čakanjem, da kakšna kot muha pade njemu v naročje. Tam ostane do jutra in skupaj s žolnami odide domov. Naslednji dan vsem govori koliko dobrih je bilo okrog njega.
Malo bolj urbana varianta je latino kip. Havajska srajca je tokrat opcija, obvezni so daljši lasje, obogateni s "wet look", naravnim ali umetnim, ter seveda je nujno pokazati tudi čimveč gole kože na prsih. Kavbojsko kravato zamenja zlato. Ta različica je nekoliko bolj samozavestna in se postavi na najbolj vidno mesto na plesišču, zavzame "ne se zajebavat s mano" položaj in od tam skenira potencialne žrtve ali tiste za katere ve, da jim bog ni naklonil tolikšne lepote. Občasno se gledalcem zazdi, da se premaknejo ali zazibajo z glasbo. Prav tako kot njegova ruralna različica ve, da je ponižujoče preveč očitno stopiti do žrtve in celo noč čaka, da uletijo v naročje (v primeru sezonskih delavcev iz kosova, je zaradi neznanja jezika to tudi edina možnost).
To je bilo dovolj za danes, naslednjič pa obdelamo še vse ostale ali po domače 6 stopenj pijanosti...

nedelja, november 05, 2006

same old

Mal zabušavam zadnje dni. V bistvu že od volilnega vikenda nisem niti pomislil, da bi kej spisal tuki not. Pa drgač mam cajt. No par updejtov. Volilni uspeh je bil, pa vseeno ostaja grenak priokus, da smo bli tako blizu več. Šiht je preteklost in zaradi moje slabe pogajalske sposobnosti sedaj 14 dni tičim doma, čakajoč na blesav zdravniški pregled. V našem preljubem društvu , so mi dodali nove obveznosti in mesečno kolumno... Jim še nisem povedal, da mam resn "writers block". To je pa tud vse. Nadaljujem jutr, zdej grem počas enga pržgat.

četrtek, oktober 19, 2006

Še tri dni...

Star je bil 30 let in na vasi se je govorilo, da je pa res zavozil. Pred štirimi leti je po velikem čustvenem pretresu odšel v veliko mesto v upanju na zabavnejše in bolj polno življenje. Našel je le steklenico ter iglo in na koncu pristal med kralji ceste in poceni prodajal svoje usluge. S prijatelji ne govori več, dekletom ne poje več serenad, starši so se mu odrekli, za državo je neprijetnost, ki jo hoče spraviti s ceste. Piše se leto 2010 in ime mu je Uroš. Hočete spremeniti njegovo življenje? V nedeljo se odpravite na volišče in oddajte glas…

Be KUL

torek, oktober 17, 2006

New day, new opportunity...

Prelomnice v življenju so ena čudna stvar. Pa naj bo to nova služba, konec ali začetek veze, šola, stanovanje... Vsaj meni. Mam en problem, vsake stvari se naveličam po drugi strani pa mi manka dostikrat poguma, da poizkusim kaj novega. Pa tudi večkrat se mi zgodi, da ugotoviš, da je novo slabše kot staro, pa ne moreš več nazaj. Danes sem naredil še en velik korak k novi spremembi. Šefici sem odnesel odpoved in v upam čimkrajšem času odhajam k našemu največjemu ponudniku telekomunikacijskih storitev. Precej drugo področje dela, ampak ok, računalništva, še posebej pa rač. strank imam pa res čez glavo. Sicer bi osebno še vedno raje delal s računalniki, vendar na kakšen drugačen način, brez nenehnega pritiska komercialne logike in izpolnjevanja nemogočih zahtev. Realno gledano pa mislim, da sem se prav odločil. So pa doslej te spremembe prinesle spremembo tudi an drugem, bolj prijetnem področju. Ne vem zakaj, ampak tako je ponavadi bilo. Držim pesti!

ponedeljek, oktober 09, 2006


Vse najbolše soseda!

četrtek, september 28, 2006

V sloveniji je prepovedano brisanje riti!

Koncert Pearl Jam - KUL. No pa se vrnimo malo nazaj v preteklost, kdaj in zakaj sem sploh prišel v stik s njimi. Bil je en lep poletni dan in vaš BB je bil sam doma za cel teden. Se mi zdi da prvič v življenju. Kaj drugega je imel storiti kot, da poslabša vse odnose ki jih je imel s sosedi in privleče vse čudake, ki jih je približno poznal na popivanje. Pa pustimo rezultate vsega tega za kakšno drugo priložnost. Na enem od večerov je "neko" dekle (al pa je bla njena sestra, spomini bledijo) izrazilo željo, da pa hoče poslušat Pearl Jam. Ok, sej nisem bil lih iz marsa in sm že slišal da obstajajo, ampak to je bilo tudi to, vglavnem nisem mel CD-ja (itak sem glumil, da jih poznam, pa kolk dobri so, jade jade jade). Torej mi ni preostalo drugega, kot da se opravim v Kranj in mislim da še v bivšem Aligatorju nabavim Ten, pač sem nekje prebral, da je najbolj uspešen njihov album (treba je tud vedt, da so bili še to časi, pred mulo, napsterjem, torenti, ko so pekači še koštali toliko kot računalnik, torej v kameni dobi). KUL! Se vsedem za moj novi pentium 100, ki sem ga prenesel v dnevno sobo, skupaj s stolpom in ozvočenjem, ter tremi pepelniki in začel nabijat en fuzbal, zraven pa ugotovit kaj sploh sem kupil. Ok, ni blo slab, nekaj komadov mi je blo clo znanih, všečno vglavnem... tralalahopsasa... naenkrat ugotovim, da je večer, cd se je zvrtu že n-krat, špilal nisem že nekej cajta, cd je bil pa z vsakim poslušanjem kvečjemu boljši. "Neko" dekle je odšlo (bitch!!), skupaj z mladostjo, 90-imi in lasmi, razbito stanovanje in pospravlje za pijanci izgubilo svoj čar, PJ pa je še vedno redno na playlisti nekoliko posodobljenega računalnika in Ten še vedno najljubša plošča in ena redkih, ki jo lahko poslušam celo brez da bi preskočil katerikoli komad (nadležni intro ter outro odšetjemo). Ljudje v lokalih in žurih kjer občasno vrtim so me sicer siti, ampak jebiga, če morm jest poslušat Floyde pa k.... motore pa ribu daj, lahko tud oni enkrat potrpijo dobro musko. Sej ne rečem, da jih poslušam še vedno tako pogosto, ampak ko sem primerno melanholične volje ne sede nič bolše kot PJ. Torej ni moglo biti vprašanja, ko sem slišal da se ustavijo v prestolnici bližnje polprijatelske države, da bo treba spet spraskat skupaj papirčke/plastiko pa gasa. Tako sem se torej pojavil v torek ob 14 na Ljubljanski železniški postaji skupaj s kolegico (sam res bi kdaj lohk vzel kakšno sabo k bi bla kej več kt kolegica. Kt da sem zmeri j..... Gay best friend). Vožnja bolj al manj brez pretresov, v sosednjem kupeju smo mel tipa k se je vračal (!!!) v zapor v Sremsko mitrovico pa kelnar je nekemu Angležu v nemščini skušal dopovedat, da govori angleško. V Zg. sva se v prenapolnjenem tramvaju pripeljala do Kraševe tovarne zraven katere je bil najin v čokoladni vonj (ponoči se mi je zdelo da so jo že malo sežgali) zaviti hostel, ki ga morm kr pohvalt. Nobenih kavčev, ki ponujajo zastonj obisk v živalskem vrtu, čudnih latvijskih uslužbencev, kopalnic kjer si se moral kopati s baterijo... Odvržen ruzak, vklopim "army chip" in postiljem posteljo, se s Špelo skupaj odločiva, da higijena ni obvezna ter se odpraviva proti Domu športova. BB je pred potovanjem natančno preučil sistem tramvajev in zemljevid in se mu zato ni bilo težko zgubiti. Rešil naju je simpatičem par, kateremu sva sledila do dvorane (treba povedat, da sem naju pripeljal prej čisto blizu in nato nerazumno zavil v napačno ulico). Pred dvorano prvo manjši šok, ker folka je blo čist preveč, ampak sva ugoovila da samo bedasti varnostniki spuščajo po paketih notr. Pred vrati sem stal zraven pevke od Leeloojamais (a sem že rekel? Ta ženska mi je res res res huda. Ma sicer kdaj kakšen stilske izpade, sam vseglih. In pol slišm od ljubosumnih kolegic enkrat :"ta ženska ma ful prevelike joške za to postavo?!?!?!. WTF?!?!?. O kako bi jo :)). Vglavnem, prideva not, jest grem seveda po pir in ko se končno odpraviva notr, se glupi varnostniki spomnejo, da ne spuščajo več folka v parter, ki sva ga plačala extra, ker je že kao preveč gužva. (note to myself: napiši jezno pritožno pismo!!!!) Na tribuni sva sicer potem videla, da je folk vseeno enkrat vdrl not, sam se nama nekak ni dal več premikat, pa tud Špela je bla preveč vshičena nad bendom, pa sem se ustrašil da mi bo padla v nezavest ;). Koncert je bil tak kot sem pričakoval. Odlična muzika, ljudstvo je norelo, Eddie je neki blebetal v hrvaščini (nekak taki kt je moja, sam vseglih ql) in plezal po ogrodju odra. Tokrat niso pozabil Jeremy-a, tud Alive in Black sta bla, edin Špela je pogrešala Wishlist. Ne mormo dobit vsi vsega (in jest to preklet dobr vem :( ). Za pripomniti bi mel samo ceno vstopnic (glede na to, da so se včasih tožarl, ker so dal organizatorji previsoko ceno) pa ceno artiklov. Sam sem sicer kupil sumljivo majhno xxl majico zunej, kjer je model prodajal fake-e, pod katero nalepko sem še vedno uspel prebrati "Tako ti je mala moja, kad ljubi Bosanac", ampak majce mam tako ali tako za spomin (iz ljubljanskega koncerta je sumljivo izginila. Najbrž povezano s tem, da mi je mati že nekej cajta nabijala, da sm kt klošar v njej... ... mal sprana je bla že res :)). Po koncu se prebijava mimo pijanih dolencev in hrvatov, ki so neki jamral ob pogledu na njih in začneva iskat plac kamor bi šla na pir. Logično je, da izbereva cesto ob kateri so bile samo trgovine in nato še porabiva skoraj uro, ko sva čakala na tramvaj ki ni prišel. Ko končno obupava, po nekakšnem toplem senviču začneva iskat tramvaj za vrnitev v hostel. Genij kot sem, nisem prej posurfal za nočnimi linijami, tako da sva porabila še precej časa, čikov, kalorij pri hoji, še več čikov, ki sem jih podaril sumljivi gruči pijanih mladeničev (drugič kupi malboro, z west vsi ugotovijo od kod si!). Pod kipom Bana Jelačiča (btw, eden največjih hrvaških narodnih herojev je bil napol srb rojen v vojvodini :)), ki so ga ravno čistili (treba pohvalit) sva potem dočakala avtobus, ki je nadomeščal najin tramvaj, ter se napol speča (polovica odprave je spala že med čakanjem in vzbujala sumljičave poglede policajev in narko-klošarjev. (Taista polovica je precej zoprna ko je nenaspana :))), končno prideva do najine sobice v katei sta že spali nemški turistki in logično je bilo, da je BB spal sam. Zjutraj obisk v Kraševem diskontu, kjer še vedno dobiš album Životinsko carstvo (pa 505 sa crtom... ah spomini..). Ko sva šla s vspenjačo (prokleti leni turisti) v staro mesto naenkrat nekej poči. Fak, 9.11, končn, enkrat bom blizu zgodovinskih trenutkov. Zagreb doživel teroristični napad. Qrc, modeli ob 12h streljajo s topom. Brezveze. Stari del je lep, spucan, neki prenavljajo ceste, šla pogledat razstavo enih nožev, po lunijevem nasvetu (kolk bedna turista sva) obiskala Tolkien bar, ki je mene spominjal mal na Down Town, z motivi iz gospodarja pa mogoče kakšnim metalcem manj. Vendar se v nasprotju s lunijem nisem lotil vroče čokolade ampak z užitkom spraznil Guinessa. Pozneje šla še en muzej pogledat, mal prošetala kroz grad in šla domov. Ko je vlak speljal in so pregled opravili hrvaški polcaji sem se odločil, da je treba še mal spraznit črevesje. Vzamem knjigo, se zaprem v edini čisti wc in delam. Ko se vlak ustavi se začnem pripravljati, da končam in preden začnem brisati rit začne policaj zbijat po vratih. Ok, potegnem hlače nalahno gor, pomolim osebno in ga prosim če si lahko obrišem rit. Neki začne nabijat in reče naj pohitim. Vzamem papir in preden porabim prvi listič spet začne zbijat. Gnoj. Nezadovoljen s brisanjem vseeno izstopim, ker bi se rad izognil da me vlečejo vn s spuščenimi hlačami in se nato v spremstvu 3 policajev in carinika(!!!!) odpravim do svojega kupeja. Tm sem moral zmetati vn vse stvari (v bistvu majico in stare gate) in ko policaj končno stuhta da nisem kriminalec in odneha ga po pridiganju vprašam, če grem zdaj lahko opravit do konca. Ne, treba počakat da vlak spelje!! Vlak seveda ni speljal še pol ure, vmes pokadim 3 čike napol stoje, preden si grem lahko končno obrisat rit. Špela seveda umira od smeha zraven. Vglavnem izlet KUL, slo policaji in hrv varnostniki(organizator) sux. Pa naslednjič se morm lotit opisovanja takoj ko pridem domov, k sem najboljše fore valda pozabil.

sreda, september 27, 2006

I'm stil ALIVEEEEEE!

PJ so še zmer najljubši bend, tepen nisem bil, čokolada diši, Slo policisti poizkušajo vplivati na lokalne volitve, Anže je ob 2h zjutrej zoprn! Podrobnosti o obisku Zagreba, koncertu in ostalih pripetljajih sledijo, ko se naspim in oddelam jutrišnjo tlako...

četrtek, september 21, 2006

On the run....

Nč o politiki tokrat. Jo mam poln q..., vsaj stvari kt so povezane z njo. Čist tko na hitro, da se ne bo kdo ustrašil, da sem postal žrtev podivjanih ljubiteljev kač. Na blog sem dodal linke (uspelo brez poznavanja html-ja in le z uporabo copy/paste metode). Se malce zamislil nad tem, da mam v bistvu samo dokej "rumene" bloge v rss-ju, ampak se dolgočasil v iskanju dovolj intelektualnega bloga za dober image. Drgač pa le še 5 dni do koncerta. Karte mamo, načrt je narejen, hostel je rezerviran. Da me ne bo strah imam sabo tudi prijetno družbo. Prijateljski narod bom poizkušal razorožit s hitrim tekom in v skrajni sili z uporabo blagega zvarka iz žitaric, kvasa in hmelja. Pa če bom spet ostal brez Jeremy-a, bom zamenjal najljubši bend!!!

torek, september 12, 2006

Cerklje WTF?!?

Ko sem danes čekiral svoj blog, če je v zadnjem mesecu kdo spustil svoj komentar, me je v desnem zgornjem kotu zmotil pripis Cerkljam - bogu za hrbtom. Sej vem, da sem to sam zapisal, pa me vseeno moti. Kaj me je sploh prijelo, da sem to napisal? Kaj je prijelo človeka, da mi je prejšni teden, ko sem mu povedal od kje sem, odgovoril:"jeba", kljub temu, da sem bil obkrožen s samimi prebivalci Škofje Loke, ki ne velja za ravno najbolj napredno občino v Sloveniji? Če pomislim na sovaščane najdem precejšne število izobraženih, inteligentnih, svobodomiselnih ljudi, nihče od nas ni versko blazen, ne goji prikritih načrtov za izstrebitev kakšnega dela človeške rase (jest sm izjema ;)), večina je že prestopila meje naše državice, celine, oceana, ne poznam jih veliko, ki bi na poti domov v svoje avtomobilski izgovor za Hi-Fi tlačili, kakšnega izdelka naših turbo govedarjev in ostalih primerkov naše inteligence. Zakaj torej vsi vedno pomislijo na tisto pravljično: za sedmimi gorami in ..
Mogoče zato ker občina promovira le projekte tipa "naj pridelek" in "naj kmetica", podpira le drušva slovenskih kmečkih žena in konjeništvo. Ni nikoli dogodkov, ker te določeni vplivni vaščani vedno prisilijo v tišino in zapiranje pred polnočjo. Ker v sponzorirane časopise pridejo le članki tipa župan pri starejših občanih, občina gradi največji dom za starejše, v cerkvi komrni zbor xyx, našli arheološke ostanke... Ne me narobe razumet, nimam prav nič proti vsem tem stvarem. Ampak če hočemo da bo naš kraj čez 50 let, kaj več kot arheološko najdišče ali spalno naselje, brez svojega življenja, bo treba nekaj spremeniti. Zakaj toliko sposobnih mladih ljudi zgubimo zaradi bega v Ljubljano, Kranj? Zakaj v sosednji vasi rastejo podjetja, pri nas pa vsi iščemo delo 20-40 km stran? Zakaj moram po vsakem dobrem žuru čakat do poldneva, da se trezen vozim 30 km daleč domov (khmmm)?
Zato danes brišem "bogu za hrbtom" in začnem s aktivnim poizkusom spremembe. BB for mayor!!! No, najbrž bolj na repu liste, če sploh. Pomembna stvar je, da smo končno vsaj stopili na pot prevzema lokalnih vzvodov moči, prez naslanjanja na obstoječe nagnite stranke ali podporne priveske sedanje oblasti.

sreda, avgust 23, 2006

Zaustavite zemlju, ja ostajem

Počasi je spet čas za kakšen daljši zapis. Sm sicer razmišljal o obdelavi kakšne aktualne teme, pa sem se po tehtnem in dolgotrajnem razmisleku (čik pavza), odloču proti. Lokalne volitve mi dol visijo, ker v našem koncu kokoške ni presenečenj. SP v košarki ni primeren, ker nimam pojma o košarki (posledica pritlikavosti). Toma Križnarja pa se prav tako ne bom lotil, dokler ne bo prišel nazaj. Preveč je tega, da se moramo skregati, vedno preden se kaj naredi. Poleg tega sem v precej nadležno depresivnem stanju, k sem čist preveč sarkastičen, pa nesramen, pa še kej, pa bi najbrž stopu na žulj kakšnemu zadetemu ultrapacifističnemu tree-huggerju, tko da...
No, zadne čase me vedno bolj mika, da bi pobral tisto malo kar imam in se spravil kam za nekaj let, da se odpočijem pa pozabim na to lukno v kateri sem zdaj. (Podrobni opis vsek mojih problemov ne sledi, ker se slovenski moški in svoje probleme potlačim globoko vase in uteho iščem v alkotu...)Pa mi poleg poguma ne uspe najdt ene normalne destinacije v katero bi šel. To je mogoče tud posledica mojih predsodkov, pa tega da sem kmet iz vukojebine in zatorej v osnovi redneck. No pa nekaj destinacij:
-Nepal. Klasika za pobeg od materialističnega sveta, problemov, vrnitev v naravo... Jajc, jest k sem otrok tehnologije, malodane odvisen od interneta, filmov civ, poskočnega vozilca (kolkr je švabsko vozilo za fotre na cviček lohk poskočen) bom tm plezal po hribih, užival v brezbesedni komunikaciji z prijaznimi domačini, ki jih še ni pokvarila osnovna izobrazba, zajemal iz globokega tolmuna modrosti budističnih menihov, ki jim sodobna znanost in logika še ni uspela uničiti vere v vse neumnosti duhovnega sveta...
Prognoza: V enem letu uspem zgubit odvečne kilograme, postanem moder in privlačen za vse ženske, ki jim je new age duhovnost všeč le zato, ker so jih prepozno našli jehovci. V mojem skritem delu življenja, pa sem postal množični morilec, zaradi frustracij, ker mi ni uspelo vcepiti logike v zadetke tm gor.
-Delo v humanitarnih organizacijah v Afriki (ali pač v kateri drugi tretjerazredni skorumpirani bivši članici neuvrščenih ali diktatorski skorumpirani banana republiki (večinoma sta se pojma prekrivala)). Dejmo resno, se me res kdo predstavlja kot dobrega samaritana, ki pomaga kopati vodnjake, uči mularijo angleščino (od kod ideja, da bomo rešili vse probleme s tem da v afriki skopljemo vodnjake in jih naučimo tujega jezika? Vode bo tudi v vodnjakih zmankal in dobil bomo še več revežev, katerih edina prednost bo, da bojo beračili v angleščini) in rešuje begunce pred raznimi lokalnimi zadetimi gverilci? Precej zihr sem, da bi po mesecu popizdu nad človeško neumnostjo.
Prognoza: Po nekaj letih postanem prvi evropski preddsednik afriške države po koncu kolonializma. To mi uspe, ko sfrustriran nad nezmožnostjo mirnega reševanja problemov, vzamem v roke AK-47 in s svojo vojsko otrok-vojakov na kokainu, po nekaj letih plenjenja in posiljevanja (pač treba poskrbet za moralo vojakov),igranja s shiranim preddsednikom neke vzhodno-južno miniaturne evropske države, ki mi plačuje velike vsote denarja (in s tem bankrotira svojo državo) za vse hipurje, ki meditirajo za mir v moji đungli, zavzamem glavno mesto in se okličem za cesarja, vrhovnega duhovna in najbolšega pesnika, ter po nekaj letih, ko prodam vsa naravna bogastva tujim firmam, poberem diamante in zlato, svojih 18 žena in harem priležnic ter pobegnem v kakšno tropsko otoško državo in tam pod pretvezo misionarske dejavnosti uživam v razvartu do nasilnega konca mojega življenja.
-Začasno delo v razviti zahodni državi. Mah sej niste resni. Jest,k mi ne uspe clo v naši banana republiki, bom uspel v tujini, kot osovraženi južnak. Be real.
Prognoza: po letih občasnega beračenja, kelnarjenja, bednega uličnega spakovanja mi končno uspe kot komiku, katerega šale so resda vsem nerazumljive, vendar mi dajo oznako komika za intelektualce in doživim velik uspeh med "alternativno" umetniško elito in kot velika zvezda cel mesec nastopam na Metelkovi.
-Nekje v Karibih. Prodam vse svoje imetje, nakupim ničvredno bužetirijo na tone in z njo plačujem razne usluge lahkovernih domačinov. Jaz pa ležim na mreži, se sončim, pijem koktajle ter se zvečer zabavam s domačinkami. Raj? Aja, sovražim plažo, sonce in morje.
Prognoza: Po karibih zaslovim kot roza Brane (barva zapečene kože, kreteni) in ljudi navdušujem s patetičnim oponašanjem jamajške govorice.
-Argentina. Tam imam žlahto, torej bi v osnovi imel kje živeti. Ampak to je dežela tanga, govedine, tipično latinskoameriške neučinkovitosti. In jaz, kot človek, ki mu delajo problemi osnovnošolski "grabi za rit" plesi, oboževalec svinjine in dokej netoleranten do ljudi, ki niso učinkoviti v izpolnjevanju mojih potreb (me not included).
Prognoza: Blizkovit vzpon v političnem življenju, takoj ko ustanovim domovinsko komunistično stranko (nacional socialistiko partio) in s podporo ekonomskih nemških beguncev postanem predsednik argentine, po novem zakonu pa s tem tudi Slovenije.
-Vatikan. Kaj sploh tm lohk počneš. Prej al slej bi me izgnal, nune se zihr ne brijejo, not je polno italjanov, pa pod težo zlata je zlo težko razmišljat. Pa moja deška privlačnost je minila že precej časa nazaj, tako da mi priležnik kakšnega kardinala ne bo več uspelo biti.
Prognoza: Po pogovorih z mano papež ni več katolik. Petrovo baziliko spremenim v najpriljubnejši diskač v Rimu, Sikstinska kapela postane raj za grafitarje in v arhivih končno ugotovijo da je bil JC v resnici Elvis, ki so ga s svojim roza kadilacom vesolci po nesreči odvrgli 2000 let v preteklost.
-Štajerska...


Ostajam doma in v depresijo ter nelagodje spravljam vse okoli mene!

torek, avgust 08, 2006

Life....

....is so much better on tv!

nedelja, avgust 06, 2006

New low

A ni najbolš, ko izveš da je bila edina normalna stvar, ki se ti je dogajala v življenju v resnici le še ena izmed tvojih neuspelih, bednih in ponižujočih iluzij?

torek, avgust 01, 2006

The Jew vs. The Bomb Squad

Pa tokrat malo o tejle jebi v Libanonu. Ne mislim se spuščat v debate o upravičenosti ali ne, dejstvo je da so Židje izgubili kompas, pa čeprav verjamem, da imajo svoje razloge. Bi se pa mogli vsaj vprašat, kakšno korist bojo imeli od vsega tega. Glede na to, da jim že 60 let s to taktiko ni uspelo končati vsega tega. Pa sej so židje, računanje dobička jim je šlo vedno dobro od rok. Pa se ne bom delal pametnega, da vem rešitev za tamkajšne sranje. Po eni strani je treba priznati pravico Palestincev do zemlje na kateri so živeli stoletja, na drugi strani pa tudi realnost. Izrael je tam in dokler ga Iran ne odpihne s jedrskimi bombami preč, bo tam tudi ostal. Zdaj pač je kar je in tudi arabci se bodo mogli sprijaznit s tem. Uspelo jim je ustvariti eno redkih normalno delujočih držav, z razmeroma uspešnim gospodarstvom, s najmočnejšo vojsko na območju, ki je poleg vsega tudi jedrska sila. Tako da jih arabci s svojo znano nesposobnostjo, ne bojo nagnali. Problem je v tem, kako to dopovedat Palestincem in ostalim državam tam okoli, pa Židom preprečt, da pobijajo vse kr leze okol. 60 let pobijanaja ne izbrišeš, tako preprosto in s tem mislim na obe strani, ker nedvomno imajo oboji dovolj razlogov da se sovražijo, povezano s južno mentaliteto, bodo kuhali zamero še zlo, zlo dolg. Tko da po eni strani clo podpiram tist njigov zid, sicer se ne strinjam z lego, ampak bi bla najbrž še najbolša rešitev, da so ene 100 let ločeni in da generacije obremenjene s to zgodovino pomrejo in bojo mogoče mlajše generacije našle skupen jezik.
Pa se dotaknimo še vprašanja civilnih žrtev v sodobnih vojnah. Na žalost so in bojo ostale spremljevalke v vseh prihodnjih vojnah. Minili so časi bitk na odprtih poljih, ko so bile civilne žrtve posledica zavestne odločitve vojsk, da bojo plenile ali terorizirale prebivalstvo. Strategija sodobnega voskovanja določa spopade v naseljih in mestih. In kako se potem boriti, ne da bi padali tudi prebivalci teh mest. Žalostno a resnično, tako da se je treba vprašati bolj to, ali rezultat vojne opravičuje civilne žrtve. Torej matematika in spet smo pri tem, kako narod, ki se je 2000 let preživljal s bančništvom, trgovino in oderuštvom ne uspe izračunati, da si koplje svoj grob?

ponedeljek, julij 17, 2006

I suxxx!

Ne oglašam se. Sej ne, da bi bla to ena velika škoda. Dejstvo je, da že precej časa nimam pravih idej, ne zgodi se mi nič takega, kar bi blo zanimivo širšemu krogu bralcev (vsem trem), pa tud nisem tiste nadležno cinično dobre volje, ko mi uspe spravt na plano kakšne čudne, a navajenemu ušesu zabavne zadeve. Lahko bi sicer posegel po stari, preverjeni metodi, opisovanja bizarnih seksualnih zgodbic mojega lajfa (normalnih zgodbic o mojem sex lajfu, ni že zlo zlo zlo dolg cajta), ali pa po jamranju o mojem bednem lajfu. Za nobeno od teh dveh stvari nisem dovolj pijan/zaspan/zadet, sem bil pa na mojo žalost v soboto. Pa zakaj me noben ne ustavi ko govorim bedarije. Pri mojih letih bi se pa ja že lahko naučil, da ženski v katero čez pol ure lezeš, ne poveš, da se je zredila, da tipu ne govoriš kakšene nasty stvari si počel njegovi bivši, da ne izivaš ljudi ki so nekajkrat večji od tebe, da ne uporabljaš svojega neverjetnega razpona glasu v množici sovaščanov srednjih let in da pod razno ne greš na koncert Mirana Rudana z njegovim one man bandom (mešalka in CD-player). Jp, uspešen vikend in še eden v nizu mojih korakov proti breznu. Zadnji čas, da se zaprem v sobo (aja, preselu sm se za 14 dni v klet, ker skozi mojo sobo polagajo cevi za moj stanvajne. Spodaj imam vsaj družbo, vojske najrazličnejših mnogoceličnih organizmov...) pa gledam rerun Stargata (v petek novi deli!!!! GEEEEEEEK), k sem s frendsi pršu do konca. Pa lohk začnem jamrat po blogu... Am, em, no kokrkol, ......., ajde

(o razpletu SP ne govorim. Rane so še preveč sveže.)

torek, julij 04, 2006

k***

neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee!

nedelja, julij 02, 2006

Kako ob fuzbalu premišlujem o neumnostih

Allons enfants de la patrie... čist tko za začetek, mi je blo všeč, da je nekdo končno izločil ta brazilski balon, napolnjen z medjskim zrakom. Nč od njim, pa tud tako mi niso posebej simpatčni. Sedaj morajo tevtonski vitezi le še izločiti s olivnim oljem polite, trobezlajoče, precenjene (v vseh možnih pogledih. Najboljši ljubimci my ass. No pa ne da bi probal, vglavnem ... fak kako tole povedat brez da bi izgubil članstvo v klubu pravih moških (mi samo še spolna orientacija pomaga da sem not. Vse ostale moške značilnosti so bl en kurac (tud to :)) no sej vedno pravijo, da je fuzbal precej homoerotična zadevščina, torej edini trenutek ko lahko odkrijemo svojo žensko stran in opazujemo prelepa telesca... (fak!?!?!?!?!)) makronarje. Šlepajo se čist vsak prvenstvo in mislim, da bi mogla njihova kao trdna obramba dobit eno lekcijo. (ne maram italjanov. res ne maram italjanov! Tolk za tiste k niste opazil. Slučajno, vsi ostali narodi so mi kul. Mogoče še arabci, sam to je tko na izi. Aja pa ni mi nobena mastna nadloga prevzela ženske...) Tolk o fuzbalu. K je že ravno prvenstvo moram poskrbet za nekaj navijaskih vložkov.
V stvari sem tokrat nameraval napisati nekej o eni čudni moški navadi. Ravno včeraj, ko sem srčno zadovoljen, odšel po tekmi in obisku benciske (zmankal čikov, pa orbit jabuk (1čik, 1 zvečiln. Naenkrat. Ja čudn sem) na sobotno prireditev, našega društva. Seveda je blo že vsega konc, ampak je bla tekma (najbrž) vredna tega., tako da ne morem reči kako se je Matjaž Ambrožič izkazal. Menda dobr. Kokrkol, po temu nelogično dolgem uvodu preidimo k stvari. Zakaj govori(j/m)o med scanjem. Resno, vedno ko pridem na wc, nekak padem v debato ob pisoarju. Tokrat sta bla to (se mi zdi) dva štajerca, no vseglih. Pa tokrat sem celo jaz začel pogovor, sicer nikol ni posebno pametnih tem, v tistih 5 min kvečjemu spravš vse kar vemo o ženskah, težave s sečnim pritiskom v družbi, update v količini popitegga alkohola ta večer (zakaj to folk tolk rad pove??? (petek 1l refoškole, nekaj redbull vodk naprej ne spomnim, sobota zaradi posledic prejšne noči samo pol litra vinske pijače) ) Ljudje ki se nikoli prej niso srečali, ki nikoli nebi spregovorili besede, naenkrat prime želja po pogovoru. Mogoče je tista stvar spodej zraven tudi stikalo za vklop "small talk" predela v možganih. Če prav pomislim, se med opravljanjem potrebe dostikrat pogovarjam sam s sabo (to počneš tud ob drugih priložnostih... proklet basket case (a ma kdo kakšen dober prevod tega????)) Možno je tudi, da s tem podzavestno hočemo preprečiti, da bi si v samem dolgčasu gledali eden drugemu revščino. Nadležna tišina je pravtako problem. Pa živčnost, ko ne priteče in ne priteče. (dokaj standardni problem v skupinskem olajšanju (ja, spet kakorkoli povem, sem slišat gey) ) No ne vem, samo ko enkrat začneš poslušati vse probleme, ki jih ima osebek v življenu (no tega ni blo ta vikend), pa vse ekcese njegove prelepe ljubice (ne lepa, še manj njegova) , pa mal zazvoni alarm. Ko imam prijatelja v rokah, hočem lahke teme. Ker tovrstnim pogovorm sledijo prijatelska trepljanja in ker točno veš kje je bila prej roka.... No vsaj kdaj se pogovarjam s novimi ljudmi. Tipični primer za Freuda, zgovoren šele ko zagrabi za svoje orožje... Brez veze.

petek, junij 16, 2006

6 : 0

Sramota. Vsake tolk cajta pride dober razlog, da si vesel da smo spizdil iz tiste države!

petek, junij 09, 2006

Proklet ***

Mal sem razkurjen zdele. Pa zarad ljubega miru ne bom šel napizdevat človeka kt ga hočem (nejbrž ne bo bral tegale), ampak bom robantu tukej. Kako tipično slovensko. Za lažje razumevanje pa malo predzgodbe. V naši vasi so trije nadebudni maldeniči (khmm, lahbo bi rekli večno mladi ;)), pred cca 5 leti kupili krasno starodobno vozilo, VW Transporter Tp2 (un hipi kombi) s prijaznim imenom Billy. Po nekaj letih je eden od njih ugotovil, da se mu ne da več ukvarjati se z njim in je svoj delež v podjetju prepustil meni v zameno za plačilo registracije in nekaj obveznih popravil. Kot je starim vozilom v navadi je po enem letu spet bil potreben obdelave, torej sem prevzel pobudo in ga odpeljal do mehanika. Ta je zamenjal auspuh, ploščice in še nekaj (ne tolk mal) ostalih stvari. Do sem vse lepo in prav. Danes sem poslal solasnikoma še račun za popravilo, tukaj pa se je zataknilo.
Eden od lastnikov, ki je tudi sicer večinski uporabnik je nazaj poslal dalši mejl, kako se ne posvetujem z nikomer, kako ni nč zrihtan tako kot mora bit, kako ga pokličem samo takrat, ko mi fotr začne težit, da mu billy onemogoča delo v delavnici (ok, tud fotr je težak 1. klase). In to pravi človek, ki ga je vozil daleč največ časa, ki ga pušča povsod (naj samo spomnim, da ga je pustil na avtocest in ga je odvlekla cestna služba), ga vedno odpeljal, ko je bil tank poln in ga praznega pripeljal nazaj, po vsaki uporabi je bil avto v slabšem stanju in je, ko sem mu predlagal, da bi blo fajn ga mal do servisa zapelat rekel le: " ti sam pel". Glede na to da ga je uporabljal zadnje par mesecev in dobr vedu, da ga peljeva na servis bi lohk vsaj povedal kaj je vse narobe z njim. Če bi ga klical bi blo spet polnu unih nedoločnih, bomo zrihtal, pa dej pejt ke pa ke, pa tega pa unga praš in spet ne bi blo nč narejen. Glede na to, da je človek vedel kaj je vse narobe z njim, bi lahko tud kakšno pobudo dal, da se kej naredi. In zdej se gre, kokl časa je bil kje parkiran...
Ok to je blo to. Sej vem, da sam nisem popoln, pa da tud kdaj narim kakšno napako, sam človek hoče kej naredit dobrega, da se stvar vsaj premakne iz mesta in pokazat iniciativo, jih pa dobi po buči. Samo nisem hotel, da se ponovi stara zadeva, k smo se celo zimo menil, da bi zrihtal štrom in naredil točn to - celo zimo menil. Pa tud vem, da sem najmanj časa solastnik in se ne morem zdej obnašat kot enakovreden, zato bo pa stvar ostala tukej (no, pa po parih vrčkih piva, bom še kej pizdu, proklet ***.

p.s. Post je namenjen izključno temu, da se lahko znesem nad nekom, brez da bi pokvaril večer še komu drugemu, torej namenjen moji duši... Zdej mi je precej lažje.

sreda, maj 31, 2006

TV obsesije

Ker se je ravno začela mrtva sezona za serije, sem se spravil še enkrat gledat vse dele Frendsov. In res en vem zakaj se mučm. K res vedno postanem nekoliko jezen in žalosten ter depresiven... Prekleta Rachel. Kako lohk zajebe Rossa zarad nečesa, k je sama kriva? Zakaj zmerej najebe simpatičeni in inteligentni. Najboljše ženske vedno dobijo glupi, polizani debili? Zakaj jest zmeri zvisim??? (a ste opazil ta preskok? Na začetku sem govoru o fiktivnih osebah iz televizije in končal pri sebi. Nihče ne bi nikoli ugotovil, da izlivam sem gor svoje frustracije, če en bi blo teh mojih butastih medoklepajinevemkajjebesedasmspalvšoliinsempolpismen) In pol sm zmeri poslušal Joey to, Joey uno. Zakaj pa lih on (no sej je res simpatičen pa smešen) , kot da se človeku v resničnem svetu nikol ne naredi, da ti vse ženske poberjo tipi, za katere veš, da mu zmanka že pri prvih 5 vprašanjih miljonarja, za kakršen koli izdelan pogled na svet je slišal le, če je bil napisan pod sliko v najnovejših novicah ali direktu. Njegov svet se vrti okroh njegove honde, popivanja, hvaljenja okrog neverjetnih podvigov in nabijanja mnenj z argumenti, za katere je celo Bush preveč inteligenten. Ko gledam tv, hočem dobiti iluzijo, da je svet lep in da mam tudi jaz šanso dobit najlepše dekle in biti srečen do konca dni (jp ratal sem gospodinja, ki uživa ob telenovelah). V glavnm, THEY WERE ON A BREAK!!!!! Mogoče se bo komu zazdelo, da se čist preveč vživim v te stvari. Bi znal imeti prav. Ko sem gledal 70s sem vsem razlagal, da je Eric jest (no nisem mislu da sva jest in on ista oseba, k pol bi pa res rabu psihiatra) . Pa ne morem gledat prizorov, kt veš da se bo tip osramotu pred žensko, al pa kt ji začne pravt ene čudne čustvene izlive. Prav mižat morm. No kokr kol, sem bil dve uri nazaj najbolši filling za čudne sarkstične fore (jp, smejal sem se svojim foram, bedno), pa nobene snovi za pisat, zdejle sem pa dobu eno snov pa ni več fillinga. Kolk je to nefer. K tko res ne bom nikol najdu kakšnega zvestega bralca. Pa sej ne zahtevam velik, vsaj enga (eno) kt ni moj znanec. Tako pa sam upam da nimam nobenga. K nihče potem ne spozna moje duhovite in inteligentne strani (and lets face it, če ne spoznajo te strani, sm bl al mn v p....) Ura je polnoč, cel dan nisem jedel, skoz bl nepovezan in brez smisla je tole, čas da gem spat.

p.s. Mal je tole pobrano iz pogovora kt ga mam zdele s kolegico. Tko, če slučajno bereš ne me tožt za pravice, kt rabm dnar za popravilo mojega simpatičnega kombija.

torek, maj 23, 2006

Spet doolgcajt!

Sm pr neki stranki, ki ji inštaliram en server in seveda moram prepisati 40GB po eni počasni mreži, ki trenutno kaže 14% po eni uri in nimam res nobenega pojma kaj bi še počel. Prebral sem vse bloge, ki jih redno ali nikoli ne berem, se naučil internet na pamet.... Celo na messengerja sem se priklopil (sej vem, da uporabljanje storitev z gesli na tujih računalnikih ni ql) pa ni nobenga gor, razen ene znanke, za katero se mi zdi, da se me izogiba, mogoče zato ker so eni dobil idejo, da sem nor nanjo. Fak, k v osnovni šoli: " Uroš ej pa zaljubljen v xxxx". Kolk neumno, človek se mal zgovarja z nekom, nekajkrat pogleda v joške (kaj čem :)), debilno. No al je pa sam prižgan pa je ni, kokrkol. K zdejle bi debatiral pa res z vsakim, RES VSAKIM. Sicer imam res napol napisano reportažo z zadnjega Tedna mladih, pa mi zdejle ne gre in ne gre napisat kej pametnega o tem. Torej tukej pišem prosti spis. Me tudi že mal ma, da bi inštaliral semle irc (nisem uporabljal od srednje šole) ali pa mogoče poklical bivšo, ki je ravno iz tega konca kot moja stranka, pa čeprav bi blo mučno in nejbrž ne bi mogla sprav skupi enga normalnega pogovora, pa tud zdi se mi da me ne bi hotla videti, pa čeprav sem še tolk lovable.
Mal tko mimogrede, a kdo ve kje bi se dal dobit kakšen rezervni del za VW Transporter Tp1, letnik 75 ? (to je un hrošč kombi, hipimobil) Točneje, pant za drsne vrata. Rabim. Za vsako informacijo obljubim eno fajn vožnjo s pivom...
Drugače bi pa moral doma pomagat, pri zidavi mojega bodočega stanovanja. Sej me nošnja malte, zidakov in podobnih stvari res ne veseli niti najmanj, pa se vseeno počutim nekoliko krivo, ko to sedaj namesto mene počne fotr ali mati. Sej res, da sem na šiht, pa da RES nisem mogel prestaviti tegale danes in da bom mogel jutri dežurat zaradi možne odpovedi serverja, pa vseeno. Sicer pa, kaj pa se fotru tako mudi, dobr ve da nimam trenutno ne denarja in ne časa za zidanje, prav tako pa mi glede na neobstoječost ljubezenskega življenja tudi ne čutim nobene potrebe, da zapustim svojo duplino, torej....
Me je pa tale moj tarnanje spomnil na zanimivo temo. Življenje pri starših. Zakaj je v tujini tako sramotno živeti pri tastarih v odraslih letih in zakaj je to pri nas nekaj tako samoumevnega in ali mogoče samo jaz živim v neki čudnji dimenziji v kateri velika večina živi pri starših ali pa pri starših svoje sopotnice. Torej, a smo vsi skupi mamine maze al nas je v to prisilil finančni položaj in dejstvo da so naši fotri delal ogromne bajte in se prazna nadstropja kar ponujajo kot opcija za življenje. Nam bo to, onemogočilo prenehanja sesanja pri svojih materah, (tole je res, ampak RES mišljeno v prenesenem pomenu) saj ej težko živeti ločeno življenje v isti hiši. To koneckoncev pomeni tudi zmanjšanje motivacije, da bi zaživel samostojno življenje. V glavnem, moje stanovanje dobro napreduje in mogoče mi bo drugo leto celo uspelo dokončati vsaj dnevno sobo in končno dobiti prostor za gledanje fuzbala na velikem platnu v svojem kavču ob svojem hladilniku, kjer bom tudi v miru pokadil svoj cigaret. Sam seveda... Do takrat pa si bova s hrčkom delila brlog v katerem že nekaj časa ni prostora za vse moje elektronske neumnosti.
Tako, nekaj časa je vseeno minilo in grem lahko nazaj pregledovat zapise o tujih zanimivejših življenjih (vse kar je tuje se lepše zdi...).

četrtek, maj 18, 2006

Pearl Jam 26.9. Zagreb

To je vse kar mam trenutno za povedat....

petek, maj 05, 2006

Peticija

proti neumnim blogom in nakladanju!

Clo men sm že neumen!

Popolnost

Tokrat o moji popolni ženski. Zato ker je moje življenje prazno in nimam nč kej bolj pametnega za napisat. Ker nebi opisoval čudnih žurov na katerih sem bil (in spet zverinsko zvisu), k ne bom jokal kako me ne mara... Ja sej vem, ni dobrega vzroka zakaj bi šel tud tole pisat, sam da se mi, jebi ga.
Torej. Pa začnimo pri zunanjem izgledu. Mogoče sem res površinski sam priznajmo si, videz JE pomemben. Četudi bo z leti se razlezla, pa povsod bo gravitacija naredila svoje, vendar bom takrat šarmanten in z iskušnjami in ne bo problem najti nove mladenke ( ko sem bil star 16 let, sem bil popolnoma prepričan ko bom 25, se bojo teple zame, ker ženske menda padajo na starejše ane. No, hmmm, ja valda, sam take, k jih tud takrat nisem hotel. Tako da je tud tole ena velika iluzija. Samo človek mora meti upanje ane. Tud upam da eni deli telesa rastejo cel življenje, kaj pa dohtarji vejo). No mere. Višina ni tolk pomembna, edina meja je tm 175 cm, k sem že enkrat probal gledat gor pa se mi zdi, da tud danes moja samozavest ne bi prenesla tega (Pravi moški izginjajo. Ostali smo samo še bedni nadomestki. Rugel ima mogoče celo prav). Btw, sej veste kolk je idealna višina za žensko? (Ne, sam ne tega bednega starega vica pravt. PROSIM!) Toliko da ti ga stoje vleče in na glavo lahko postaviš pir (ammm, fak, kolk sm jest primitiven. Pa sej na srečo noben ne bere tegale. Pa če že kdo začene, ga 1001 oklepaj utrudi tolk da neha.Pa skor anonimen sem (note to myself: zbriši sliko)). Širina. Ah ja, oprostite mi, sam men je res zlo fajn, da jo lohk dvignem brez, da si izpahnem kej. In glede na to, da sem zlo, zlo švoh geek, to lahko pomeni samo eno. Suha. Precej. Ne lih tolk, da bi bla čist brez riti, ampak špeh mi ni kul (poglej se, prasec len. Mischelin te bo zdej, zdej poklical za reklamo. (Jamram zarad teže, ne vem če ne bi rajš opisoval svojega popolnega moškega, k to je čist preveč gejči :( )) , zlo hitr ga je preveč. Naslednaj stvar je jasna ane. Ni treba da so lih ogromne (nč proti), v osnovi je že nekak dost, da se jih tud pod kakšnim neoprijetim pulovarjem vidi pa je že ql. Najbolj mi je važno, da je nekako skladno vse. Pač mi niso neki čudno povešeni všeč, pa tud hočm kej vidt, ne pa da bradavica prekrije vse skupi. Na kratko, trdi in lepi... Nadaljujemo z lasmi. Ni tolk važn. Nekje srednej dolžine, ampak tuki ne bom moril (Ja, bejž od te teme. K dobr veš da so kakršni koli pogovori o laseh prepovedani. K pol se začnejo vsi ozirati po sogovorcih in jih osvetli tvojo inteligenca... krkol... pozab) . Dobr to smo predelal in izločil že ene 50 % žensk.
Zdej pa duša, al kar kol. Ma dobr, začnimo s standardnim. Morva se štekat. Sicer ne bi rad, da me zasuje z govorjenjem, k morm sem pa ke tud kej it na wc, pa kej pojest. Kljub vsemu pa pogovor mora teč. K priznam, nisem fenomenalen ljubimec, ki mu stoji 24 ur, pa en rabi počitka, torej ostaja precej časa k ga je treba zapolnit (Pa če govorim samo jest, začnejo vn letet bedarije. Probejmo se izogibat temu, ane). Če govori je fajn, da zan povedat celo kaj smiselnega. Sej sem zmožen preživet nekaj modnih nasvetov, horoskopa, nekaj sekundne obnove današnjih telenovel, new age kvazi spiritualnih neumnosti, nekaj opravljanja (jp, priznam, clo men kdaj paše šimfat. Ostala življenja so toliko bolj zanimiva kot je moje. (zdej pa že res sumim, da vmešavajo ženske hormone v vodo. Zadnjič sem si clo v ogledalu opazoval svojo rit in zraven razmišljal kaj paše k tej srajci. Scary stuff)). Ampak vse ima svojo mejo. Punca mora bit vsaj nekoliko razgledana. Ni treba da ravno v vsem, ker občasno mi zapače pametovat o kakšni zgodovini, mojem pogledu na svet in ostale neumnosti in mi je fajn, če se vsaj kdaj počutim pametnejšega. Mi pa ni problem, če mi tud ona kdaj kej predava. Tako da, razgledanost in inteligenca priporočljiva, zaželjen faks (mal sem snob, kar je presenetljivo, ker do sedaj ste gotovo že opazili da sem polpismen, nekoliko primitiven kmet (včasih smo mel zajce - neumestna pripomba), ki se je šele pri 26 vpisal na organizacijo, ki ne slovi ravno po težavnosti ane). Zanimanja: Nikakor hoja v hribe, probal, po 2x na dan v polni bojni in ni mi bilo všeč. Nobenega zadovolstva, da mi ej uspelo ali blaženosti ker sem v naravi, samo veselje da je k****vega klanca konc. Tako da to ne bo šlo. Če ima rada morje, ga ima lohk, vendar sem jest v senci, pa po parih dneh brez neta sm živčen. Tud ostali športi, rajš ne kt pa ja. K pari počnejo stvari skupej, jest sm pa len (Hočem idealno postavo, ampak miga nej pa ne. Sm realen ane?) Tko da bi bla fajn ena k bi z mano gledala kakšen film, se pogovarjala o dobri knjigi, uživala v vožnji z mojim zvestim avtomobilom (aja, pleh pičke odpadejo. Vozim namreč golfa. Dizla. Ne ravno novega. Je pa lep, pa dobro ohranjen). Idealno bi blo, da ji je všeč ZF pa da zdrži maraton Gospodarja, al pa kakšen vojni film ampak bom vsaj mal realen (prvič), pa sam ne resničnih zgodb pa Danielle Steele in knjig v stilu "odkrijte svoj notranji jaz s čakrami in vstopom v naše društvo univerzalnega spoznanja...". Ja ok, pa kdaj mi paše pogleda romantično komedijo (piiiiičKAAAAA). Odpadejo tud vse ljubiteljice "latino" glasbe (od enrikeja do stavrosa), Atomik harmonik (nikakor), štance in ostale tehnaže (pa en mi spet morit s imeni "elektronskih glasbenih zvrsti" k mi dol visi (zdejle clo res)) mi prav tako ne sedata lih, rap, pop, jazz, blues, sodobna improvizirana glasba (povzeto po Kovačiču se mi zdi) tud ne. Torej rock. V vseh svojih oblikah minus Pink Floydi. Če so pa Pearli ljub bend, pol pa sploh. Kadilka? Mi je vseglih, po en stran je fajn če je k mi ne bo težila nej neham, če pa ni, pa lepš diši (jest dec, jest smrdeti). Pitje, spet prbližn isto, čist brezalko tud ni treba, da je. K kdaj je prav zabavno se ga skupi natolč, pač tolk da ni žolna. Proti ostalim mehkim drogam nimam nič, čeprav sem zadnje cajte ratal neuporabnik, ampak zarad mene... Še kej? (občinstvo : "NEHI NAKLADAT!") Zdele se nč ne spomnm, kar ne pomeni da ne bom še kej dodal!
In zadnje (Last, but not least) sex. Nedolžnost sem že jemal, nč proti ampak mal mi je pa že nerodno (sej ti je lohk. Se bojiš izkušenih, a???). Nej jih ne bi mela preveč, k pol bo res vedla kaj je dobr sex (to zna bit problem ;)), nej ne bo preveč sramežljiva (ok, ene 5 min blagega upiranja je zabavno), pripravljena na trojčka (uuuuuu, ja itak. Get a life!), pa nej ne pretirava s zahtevami v crkljanju (priznej, da ti paše no.. ;)). Aja, precej dobr zanjo bo, če ji hitr pride. Čist tko... ahmm... za informacijo.
Torej, če se kera najde not nej me kr kontaktira (če slučajno obstaja popolno ženska, malce dvomim da bo hotla lih mene. No v bistvu sem prepričan, da bo dobila koga drugega. Sam ni problem, k je itak ne bi hotu, k bi bla popolna pa bi mel probleme s samozavestjo, pa ljubosumje...). Za vse ostale pa.... V osnovi sm zadovoljen, če ma luštno faco, ni sod in popolnoma glupa kura. Ideal in realnost sta precej različni stvari in clo jest, k mi realnost ni zmeri blizu vem to. Pa kot sem rekel, ne vem če lih hočm popolno. Where's The Fun in That?

četrtek, april 20, 2006

Oh, ta čudoviti svet!

No pa bom vseeno napisal kej o mojem popotovanju (predvsem zato ker je spet dolgcajt in ni nč kej bl pamtnga za pisat). Tako bomo danes obdelali Arabce. Naj se takoj opravičim vsem, ki jih nisem srečal in so povsem spodobni ljudje in ne pijavke kot večina folka ki so mi prišli pod noge! Pa vsaj zase mislim da nisem rasist (dobr, tud Dolfe (btw. dons ma rd. Mu je prinašalec luči (lucifer (4 oklepaj:) ) zih prižgal njegovih 117 ognjev) je zase najbrž menil da je človekoljub), sam tile so mi pa šli na živce mogoče celo bolj kot makaronarji. Sej vem, da imajo drugačno kulturo in da samo hočejo preživet in podobna sranja, ampak to ne spremeni dejstva, da sem na koncu že skorej navijal za Busha in Izraelce. Kurc, sam bi jim dal par koordinat za daisy cutterje!
Prvi stik sem doživel že takoj v prvem mestu. "hello my friend. From where are you?" jadi, jadi, jadi in kao je treba it z njim na čaj, pa da se mu podpiševa v knjigo in take bedarije. Ql, sej ne da ne bi vedel v kaj se podajam, sam kako nej tipu v faco rečem, da pod razno en nabavim nč in nej se mi že spelje, k je bil pa tolk osladno prijazen in res nisem hotu izpast kot vzvišen belec. Ko prideva v tisto trgovino, tip zgine in takoj prevzame masažo en njegov kolega (nejbrž sorodnik iz velike beduinske familije), ki začne prodajat parfume. "Do you like my shop..." In tip je zgledal kt največja gorila, ampak vsaj faco je mel tisto nadležno in ga ni blo težko poslat v tri p. in spizdit vn. Na bazarju v Cairu je šlo že težje. Kako za vraga nej spizdim tipu ki mi že tri ulice prodaja iste kičaste ogrlice, po umazani ulici, spotoma preskakujem luže s sumljivo rumeno tekočino, vzdržujem približno normalen pogovor s somučeniki, prižgem čik brez da mi sosednji trgovec proda šišo in še čakam, da se ena ženska spravi nabavljat ne vem kakšne začimbe?? Dobr, sej razumem, da proba enkrat, dvakrat, če mu rečem ne, ampak kako za vraga mu ni jasn, da ne bom kupil nč če mu 20x rečem ne, skoraj tečem pred njim, ga ignoriram... a je tip przadet al kaj? Pol pa še tiste glupe fore, k se pol ure (tm so ti cajti dobesedni) meniš in cenkaš za njihove funte in ko se domeniš prestav v britanske?!?!? In si spet tm kjer si bil. Pa mi je še kr šlo dokler sem bil v družbi. Nadel sem si sončna očala, na svet gledal od zgoraj in bil prava podoba šovinističnega zahodnega turista, ki so mu mali pritlikavi (zmerej sem mislil, da so arabci manjši) gonjači kamel kvečjemu smet na čevlju. Takrat so mi dali mir in se pustili odgnati z enim "No". Problem je takrat, ko si sam, se ravnokar izgubil in ti ni ravnojasno kaj bi. Takrat začutijo tvojo ranljivost, te zahrbtno stlači v svojo trgovinico "kom end vrajt mi a gut reklama", natoči čaj, čeprav si mu rekel da hočeš kavo, razpreda o njegovi ogromni beduinski družini, ki prodaja parfume po celem svetu v vse velike hiše, o muslimanski gostoljubnosti, o tem da imajo trgovino odprto samo en teden v letu, toliko da si naredijo dobro ime bla bla bla. In karkoli mu odgovoriš, očitno ne razume in samo nadaljuje s tisimi naučenimi stavki. In ko mu rečeš, da ne uporabljaš parfumov, ti seveda natoči kljub temu in preden rečeš ne, ima vse skupaj že zapakirano. 1 parfjum sikshandrd paunds. Vi tejk kredit kards. "I don't need parfume!" Is dis tu mač. I giv ju a veri gud half for trihudrd " DON'T NEED PARFUME" pol sledi novih 15 minut ponovitve že povedane zgodbe o beduinski familiji in nato Ok, Ijl giv ju a veri gut prajs tri hundrd. "No" temu sledi še pol ure podobnih neumnosti kako mi zaupa da mu bom prinesel pozneje denar, kako zame to ni noben keš, da ne rabim toliko denarja za letalsko karto (jah en izgovor sem mogu najdt, k je vidu mojih 150 €), kako velike firme tisto stekleničko zmešajo s litrom alkohola in prodajajo po isti ceni (alko lahko vsaj koristno ponucaš) spet o njegovi familiji in kako noče zaslužiti in ko sva na 150 in jest še kr nočem kupt za tolk mi prijavi vaj did ju tel mi ju baj if ju dont have d monej? "When the fuck did I tell you that????" Na konc sm kupu tist za 100 funtov + spizdi mi v tem cajtu še očala pa par čikov in sem bil sam vesel da mi je dal mir pa kurc gleda tist keš, sam kaj mi sploh bo parfum?? A sem se mu res zdel tip k hoče dišat kt rožca? Jajc.
Drugi problem je bakšiš. Za vsako najmanjšo neumnost hočejo napitnino. Naprimer v muzeju v Cairu. Tip ki puca skrete stoji pred njim in prav vabi notr. Kot da bi bil napol spucan Wc nekakšna blazna turistična znamenitost. V glavnem ni. Tipična smrdeča lukna. Torej grem notr odprem šlic, se sprostim, pomislim na rožce, ptičke, spokojnost gozda, začne teč in slišim direkt za hrbtom helo maj frend, is evriting ok? WTF?? A mi lohk vsaj zdej daš mir? S težavo zaključim in se odpravim do umivalnika kjer je seveda stojalo z abrisače prazno. Tip pa že za mano trga skret papir. Ok, že vidm kolk je ura sam se ne morm več zmazat vn. En Avstralc vid zakaj se gre in rajš spizdi brez umivanja, men pa že steguje roko pa bakšiš, bakšiš... Zakaj že? Skret ni spucan, moriš mi pri prijateljevanju s najbolšim prijateljem in še ponujaš mi nekej, kr bi moglo bit že po defoltu tm. Voljuhar. Naslednjič v enem diskaču, sem se že delal da sem koma pijan (po 1 pivu) in zacikcakal mimo njega. Al pa mulc k je vleku kamelo. Po koncu mu dam 10 funtov, kr je več kot večina in še kr mori, da hoče več čeprav je blo plačan že vse. Dvakrat čez kolen bi ga mogu dat. Pa kaj, sej res da mam precej več keša kt on, sam to ne pomen da morm financirat celo vas pa še njegovga dedka zraven. Za ene si res tm, roza zapečena banka na dveh nogah, ki mu keš itak leti iz riti in si v stvari ti prase k mu ne daš vsaj 100 $.
Pa da zaključim tole gobezdanje sam se nesposobnost omenim. Sm se menil s menda najbolšim DJ v najbolšem diskaču v celem mestu (hmmm, lukna s dvema lučema in diskokroglo), ki smo ga najeli, da mi zvrti 4 komade. Ql. Reče da je vse zmeneno. PRidem čez pol ure če ma prštiman reče yes yes in svoj cd še vedno vidiš globoko pod kupom drugih. Mu lepo razložiš še enkrat. 5 min pred začetkom pridem povedat da mu bom dal znak naj začne, tip pokima "yes, yes maj frend" in ko mu dam znak še kr vrti un svoj štanc. Seveda sem moral naredit vse sam. In pol še drobi cel večer za mano, zarad bakšiša. Tudi tokrat je hlinjenje pijanosti (tokrat je blo PRECEJ lažje ;)) uspelo, naslednji dan pa sem se skrival pred njim. Itak sem mel pa preveč mačka, da bi šu zvečer še kej spit! To, da v hotelu niso uspel tri dni skupaj zrihtat tople vode in da je skret papirja kronično primankovalo (nikakor ni zabavno tekat po hotelskih sobah in ozkat papir, ko imaš napad egiptovskega kapljičasteag sranja) sploh ne bom omenjal.
Moram pa oment, da sem srečal par čist vredu ljudi. Georga iz univerze (tip ma bogate starše, tko da mu bakšiš tko al tko nč ne pomen in ma zihr precej več keša kt jest), pol osebje hotela v Aswanu k so se res potrudil za nas, pa še koga, sam po 14 dneh bi res najrajš uporabil vse znanje k so mi ga vcepili v SV. Salem Alejkum!!

sreda, april 12, 2006

Ajm bak!

Nazaj. Pa ne vem kaj bi sploh pisal o tem, k je preveč vsega in najpomembnejše reči niti nebi rad pisal. Sploh pa ne dokler ne bo mem. Torej spet nazaj na šihtu. Jaz resnično ne vem. kdo se je spomnu, da iz dopusta prideš spočit, poln delovnega elana in novih idej. Jest sm vs zjeban, ne da se mi popolnoma nič, nisem zmožen rešiti najmanjšega problema in samo čakam da bo ura 3, da se spravim domov brez da bi me sodelavci pretirano čudn gledal. Aja, zamujam precej, sam me ne skrbi, ker se bo prej ali slej našel model, ki si bo zaželel računalniško podprto človeško ribico s katero se bom ukvarjal kakšen teden in uspešno dopolnil svoj fond nadur. (A da bi rajš šparal nadure in ostal doma in kaj koristnega naredil?? Ma kaj, ste zmešani?). Torej, kaj za vraga folk počne na dopustu, da pride nazaj spočit?? In da se mu celo da delati? Jaz vedno razmišlam o opovedi, takoj ko pridem iz dopusta. Ko vem, da bom do naslednjega leta visel na šiht, brez možnosti na pogojni izpust prikljenjen na tale moj računalniček ( hmmm, rabim ime, konec koncev je moj najboljši prijatelj. Kakšna ideja? ) in v vmesnem času, med eno zblojeno stranko in drugo (ok, sej kakšna ni tolk zblojena, od kakšne sem jaz zlo prijetno zblojen) brskam po netu, četam kot najstnica po MSN-ju (a je že razlog za paniko, če se s svojim kolegom zgovarjava, kaj nej oblečem danes? Men se zdi da je. Če bo šlo tako naprej mi Pokljuka letos ne uide :( (za vse k vam tole ni čist jasn en moj čudn člank ) , iščem butaste novice, ki jih ravno zdejle ni popolnoma nč in berem bloge. Sliši se prijetno, a se mi tud tega ne da. Ne da se mi pisat niti tega, pa mi je preveč dolgcajt. In kot da ni to dost, mam popoldne še na faksu matematiko, ki me v tem stanju s svetobno hitrostjo uspava in še po parih dneh nimam niti najmanjšega pojma o čem sploh govorimo. In model ne le da je ubrisan na matematiko in popolnoma prepričan v to, da brez njegovega nakladanja ne morem uspeti v profesionalni karieri, kaj šele si zavezati vezalke in se samo še sprašujem, kako mi bo z matematiko pomagal do uspešnejšega spolnega življenja, poleg vsega še podaljša vsako predavanje za najmanj pol ure. Vglavnem rabim inštruktorico za matematiko, po možnosti samsko, mlado, prijetno na pogled... Tipu je uspelo v dveh dneh ostraniti še zadnjo pozitivno stvar, ki si jo mislim o sebi. Vedno sem bil (zmotno??) popolnoma prepričan o svoji nadpovprečni inteligenci ( nadpovprečni = 1/2 folka je bolj glupih kot jest), zdej sem pa ugotovil, da sem še glup ko noč. Nč mi ni jasno. Najhujš je pa to, da ko gledaš človeka, prav vidiš da ga te formule in dokazi naravnost zabavajo. Vse to govori kot da pripoveduje najbolj zabavno zgodbico in si pol kot tista blondinka, ki se vsaki šali smeje s polurno zamudo, ker ji pač šele takrat kapne da je bila to šala, razume jo sicer še vedno ne. In pol res ne veš, a majo matematiki samo zlo specifičen humor (podoben fenomen sem opazil pri fizikih. ) ali pa američani trosijo kakšen prašek za poneumljanje po bližnjevshodnih državah. Bush v prahu al kej tazga. Nč, en neumni pozdrav, ko pa me malo spustijo vse bolezni, ki sem se jih nalezel v Egiptu (ah pomlad, ptički, rožice...) pa spišem kej približno zabavnega in informativnega. Bo prvič.

petek, marec 31, 2006

Hello Africa...

Oglasam se iz svinsko vrocega Egipta, ki je menda letos najmrzlejsi v nekaj letih, sam men se zmeri tece od povsod. Drgac pa, ce bi najdu enga arabca, k mi ne bi hotu kej prodat bi bilo tuki pa res cist prevec popolno. Edin problem je siht, k bo ze cez en teden :( Ma sej se mi ne da vec tuki pisat, precej bl pametnih stvari za pocet, recmo lezat v klima sobi s mrzlim v roki (tega poreprosto ne mors pocet doma) CU

torek, marec 21, 2006

Šoping

No kokr sem zadnjič jamral, kako nimam na šiht nič dela, je tale moja dolga pavza v blogovanju posledica tega, da vsi ki so takrat štrajkali navalili v teh dveh tednih in je tako moje glavno opravilo zadnje čase kako vse, ki sem jih splaniral za torek ob 9ih prepričam, da je tista ura zelo imaginaren pojem. V bistvu sem s tem hotel povedati, da bom ob 9ih definitivno mislil nanje. Dela čez glavo in jaz rabim nekaj časa zame, da nakupim zadnje stvari pred mojim dopustom. No, o tem bom zdajle napisal nekaj vrstic. Ker menda za celino v katero odhajam, moje cunje niso primerne je bilo treba oditi v bližnje nakupovalno središče in odpraviti ta problem. Problem je v tem, da sam naravnost sovražim kakršnjekoli nabavljanje cunj, čevljev ter podobnih neumnosti. In ravto to sedaj nujno rabim in še sončne špegle za povrh. Toda že ko stopim v halo ratam dobesedno bolan. Udi so težki, boli me glava, tisto malo samozavesti ki jo premorem, odplava skupaj s dimom cigarete, ki jo že leta poskušam opustiti, pa me vsaka neumna računovodkinja, ki ji poizkušam razložiti zakaj njen matrični tiskalnik ne more sprintati lepe barvne fotografije, znova navduši in prežene kakršno koli misel na zdravo življenje. (Pred časom mi je celo uspelo nehati, pa sem na koncu ostal pred odločitvijo, ali 5cm smradu ali 150g svinca s 1000 m/s v smeri ljubke ženske v najlepših letih menopavze). Torej stopim skozi vrata prve trgovine s čevlji in poizkusim najti nekaj, v čemer ne bom zaplaval v lastnem soku in še vedno ne izgledal kot slab približek čapca. Sem pač človek, ki mi najraje videl, da bi se moda ustavila v trenutku ko je bilo konec 80ih in spominov nanje in bi po 5ih letih ko zgonim zadnje superge, odšel v trgovino in kupil enak model kot zadnjič. Moje življenje bi bilo lažje in prepričan sem da vsaj kakšno leto daljše. Enako je s cunjami. Star sem 26 let in ni mi do tega, da bi tekmoval s sosedovim mulcem, kdo je bolši nigger wannabe, obleka s kravato pa na žalost na serviserju z plačo nižjega srednjega razreda zgleda preprosto šmešno. In ko vstopim v prodajalno, oblit s znojem, v očeh vidnim strahom in živčnostjo poizkušam čim prej neopazno vstopiti, preleteti ponudbo in hitro uiti, skupaj s prvo stvarjo, ki mi je približno všeč in jo seveda ne bom nosil nikoli, razen za piknik s svojimi starši, me vedno najde prodajalec in s navidez prijaznim "vam lahko kako pomagam" vprašanjem, spravi čez rob ter prisili v sceno iz kakšen najstniške romance (fant sreča dekle, fant dobi dekle, fant zaradi neverjetno nelogičnega razloga zgubi dekle, fant z še bolj nelogičnim razlogom dobi nazaj zmešano kuro) od katere me tlačijo more do naslednjega šopinga. (Neverjetno dolgim povedim, v strokovni literaturi običajno imenujejo nakladanje op.p ) Zato sem ponavadi vzel sabo osebe ženskega spola (tipi vse skupaj samo potencirajo, saj se splošnemu nelagodju pridruži še homofobično nelagodje nakupovanja s fantom in na koncu kupiš stvari kot naj bi jih kupoval "pravi moški" kljub temu, da tvoje švohno telesce v njih izgleda kot skuter na avtocesti), ki so lepo nabrale sprejemljive artikle, strokovno ocenile končni izgled in me odrešile neznosne možnosti izbire. In največje čudo je to, da so iz trgovine izstopile nasmejane. Sicer si s tem nakopljem večurno tavanje po štrcunah v iskanju prav tiste mikice in retoričnih vprašanj "a v tem zgledam kot slon?" (ja, ampak nisem tolk przadet da bi ti to povedal) in neumnosti v slogu "ta mi je tolk huda pa res dobr zgledam v njej.Sm jo že pred eno uro probala in jo bom pršla še pol pogledat..." (kup že kokoš, ne da se mi spet čakat pol ure v ženskem oddelku med roza majčkami, kjer si kot sprejemljivo alternativo predstavljam počasno pečenje na žaru). Torej, kaj je bil končni rezultat dvournega sprehajanja po BTC-ju. Šlape, hrana za hrčke, 56 zavojčkov orbit jabolko ter dve šteki West light. In v tem trenutku sem se odločil, da ne bom razlagal. Ohranimo vsaj delček iluzije, da sem približno normalno, v družbi funkcionalno, odraslo bitje...

petek, marec 10, 2006

študent naj ne bo...

Dons mel izpit. Računalnišvo in informatika... Predmet sestavljen iz moje srednje šole in nekaj neumnih definicij računalništva. Torej bi morala bit zadeva rutinska... veni, vidi vici. Ma ja, po moji stari navadi sem imel plan osvežitve znanja (clo jaz se ne spomnim po 10 letih aseblerja, Cja in Von Neumanovega modela računalnika) načrtovan 3 dni pred izpitom. No, vmes so prišli moja pregovrna lenoba, stranka ki se je zmislila ravno zdaj premaknit VSE računalnike v firmi in sem vsak dan do 7ih visel tm, pa še mal prehladu sem se (ja bogi revež, mal ti iz nosa teče pa že jokaš, kot da maš najmanj malarijo, pička) . Torej pridem na izpit, da se podpišem, pa prestavim na naslednji rok (ki je kot naročen 2 dni po mojem prihodu iz Egipta, torej če med piramidami vidite bledega, z inteligentnim čelom (temu so v časih naših staršev rekli začetek pleše) obdarjenega mladeniča z kjigo osnve C++ in fasciklom ispiskov, to nisem jest. Torej mi bosta spet ostala dva dneva za učenje). Se usedem, z nasmeškom pogledam svoje sošolce (pogled se takrat ustavi na dveh posebno simpatičnih sošolkah), ki panično brskajo po svojih ASCII tabelah in pripravljajo kalkulatorje, se udobno namestim in se v mislih razmišljam kako bom na počitnicah rešil svojo potovalno skupino ter izredno hvležneag miljarderja ter priložnostni obdarjeni lepotici pred kremplji teroristov (lansko leto me je IRA v Belfastu v tem pogledu razočarala. Sumljiva sta mi bila le dva podmladka, ki pa sta po nekaj minutah ugotovila, da sem podoben nekemu plešastemu lokalnemu boks junaku in naenkrat smo bili prijatelji, tako da z akcijo ni blo nič) , sproti pa še odkril grobnico kakšnega faraona (ammmm, star si 26 let, What the fuck?!?!?) . Ko pa dobim na mizo test, bi pa najraje nekoga pretepel (po možnosti kakšnega mulca. Ženske in odrasli ljudje, bi me najbrž hudo poškodovali...). Test je bil zločinsko lahek. V 5ih minutah sem mel razen treh nalog rešen že skoraj vse in do pozitivne ocene mi je mankal le še C ali query v SQL-u. NAredu bi izpit, če bi si vzel pol ure pred izpitom čas in vsaj preletel zapiske. Neeee, jest sem seveda razlagal sošolcem, kako pojma nimam, se ukvarjal s kofe avtomatom, ki ni in ni hotel požreti kovanca in bral debilno šolsko glasilo (no sej ni tolk slabo, ampak 5 strani o bolonski deklaraciji se mi pa res ne da brat) . Tako pa je moj index še vedno junfer (če se bo vrgel po lastniku sem resno v p... , k še tukaj pa nočem bit pozni cvet...) in niti približno ne kaže, da se bo kaj kmalu kej spremenilo. Torej mi preostane edino še, da se ga od jeze nažrem v lokalni lukni in se izživljam nad slučajno žolno za šankom. Aja, sej res delam .... kurc pa ta lajf!

četrtek, marec 09, 2006

Steak & BJ Day

K je bil lih včer dan žena, sm naletu še na naš dan ;)
steak & BJ day

petek, marec 03, 2006

Domači strokovnjak

Kdaj naravnost obožujem svoje delo. Danes pride model v našo trgovinico in na vso silo hoče konverter iz ADSl modema na modem v njegovem računalniku. Vredu, sej razumeš, če človek ne ve, samo dotični strokovnjak je z vsem prepričanjem trdil, da to je to in da drugam na svojem notesniku pač ne more priklopiti in da jaz kjub svojih nekaj let v tem poslu ne ločim med mrežno in modemom. Po 15 mintah pregovarjanja, se je človek, očitno prepričan da nimamo pojma, odpravil po svoj domači abak, da nam pokaže kaj hoče! No do zdejle ga še ni bilo in dvomim, da ga bomo videli kej kmalu!

sreda, marec 01, 2006

Stalni inventar pivskih inštitucij

Ko sem danes spet šel na malico v polpriljubljeno gostišče (jp, privoščil sem si zrezek, ko j... post), sem kot že ničkolikokrat ujel na ušesa pogovor gostilniških intelektualcev. V vsakem pajzlu jih brez problema prepoznaš. Oblečeni v delovne obleke ( predvsem mi ni jasno kdaj ti ljudje zares delajo, ker so za šankom vedno, ampak res vedno, ko se jaz ob nakjučnih urah oglasim v tovrstnih ustanovah), po možnosti kombinirani s delom uniforme slovenske vojske. Zraven je še kakšen zvesti poslušalec, ki izgleda kot pristi sin slovenskih planinskih kmetij in še priložnostna nezavestna žolna (SBSKJ : 24 urni uničevalec alkohola). Večna tema reševanje vseh težav, ki jih ima naša država, zraven pridana še kakšna zabavna ankekdota, kako so doživeli kak dober pretep, popili smrtne doze domačega šnopsa in neverjetno dobro nategnili (namenoma uporabljen gostilniški izraz. Sam vedno uporabim besedo ljubljenje (ma ja;) ). Definitvno tema za kakšno modrovanje tile casanve) vsaj eno lokalno lepotico , po možnosti vse te stvari naenkrat. In medtem ko poizkušajo s svojim neustavljivim šarmom dobiti tudi kelnarico (itak edina ženska, ki jo vidijo čez dan) razpredajo s prijatelji, kako jih je država popolnoma zajebala. No tokrat sta se glavci razgovorili nad davčno politiko. Pa ne o prednostih in slabostih enotne davčne stopnje (če sem iskren, tudi men ni najbol jasna. Tako da sem o tej temi rajš tiho. Očitno je nekaterim državam res pomagala, sam vsaj na slovaškem sem bil in ne vem če lahko našo situacijo primerjamo z njimi) , ampak so se lotili davkov nasploh. In ta pogovor poslušam že vsaj eno leto odkar sem si izbral ta lokal za malico. Torej davki so popolna kraja, ki slovenskim revežem pobere vse, še posebej grozna je za slovenskega kmeta (kmetov se bom definitivno še enkrat lotil, prokletih "jokam ker mam sam za dva traktorja in 3 bmw-je), jaz sem pa zaradi njih revež. Vse lepo in prav, tud meni po hitrem računu poberejo vsaj 50% plače in tisti miljon na leto bi lahko zelo koristno porabil, ampak nekoliko pa me pogreje jamranje nad vsem tem, od nekoga ki mu očitno ne manjka toliko denarja, če si privošči vsak dan pol gajbe pira in vsaj pri vsakem drugem še en štamparle domačega. Človek mogoče od svojega dohodka (če ga ima), da kvečjemu tistih 20 do 30%, ki so všteti v ceno, medtem pa mu iz taistih davkov plačujemo zdravljenje jeter, njegove večmesečen bolniške (vsi stalni inventarji jih imajo, naklučje??), podporo za nezaposlene, ker ga je kapitalistična gnida (in tole tokrat mislim brez sarkazma, ampak v teh primerih jim dam pa celo prav) neopravičeno vrgla iz šihta, samo zato ker je spil kakšno pivce zaradi žeje (eno, seveda). Prav tako so mu taisti davki plačali šolanje (popolna zguba) in plačevali mu bojo tudi pokojnino. In tukaj niti ne omenimo vseh stvari, ki se za splošno dobro plačujejo iz davkov. No pa da ne bo kdo mislil, da sem pretirani pristaš države ali celo sedanje fajn koalicije, tud men gre precej v nos vse, skupej s odličnim ravnanjem z našim denarjem, ampak mi je vsaj približn jasn, da bi bla država brez keša slaba za skor vse. Sploh pa se v prihodnosti nadejam dobro plačane državne službe, v kateri mi ne bo treba več poslušat glupih tajnic brez posluha za osnovno vljudnost ter še manj posluha za osnove računalništva. No kakorkoli, najhujš mi je kt opazujem par kolegov, ki iz dneva v dan postajajo ravno to, gostilniška inteligenca. Ko si enkrat star svojih 25+ in se še vedno z veseljem zvečer pohvališ kako si v bližnjem krematoriju že od kosila naprej in te vse žolne pozdravijo ko vstopiš, veš da imaš problem. Prav tako pa pogovori, ko obiščem domače lukne, vedno bolj postajajo takšni, kot jihi poslušam pri malici. Mogoče sem pa postal samo stari zadrtež in je morebiti čas da se oženim, pridelam tiste 2-3 mulce, postavim hišo ter vikend, si kupim golfa ter ob gledanju Maria s svojimi kolegi iz občinske hribolažniško-čebelarske skupine obiskujem razstave slovenskih narodnih noš ter avtentičnih gorenjskih pletenih izdelkov. Živela svetla prihodnost!

torek, februar 28, 2006

Leva, desna, ena, dva...

Danes sem malo bral po forumih o najnovejši kolobociji okrog dneva državnosti (ja ja, spet preveč cajta, sam počitnice so čas nedejavnosti v naši branži). Torej, folk noče vojaške parade, ker naj bi bilo to razkazovanje moči, pa ostanek preteklosti in take neumnosti. Pa sem se lotil preiskave kaj so za ta dan priredili v preteklosti. Razen 04, ko so meli en rock koncert, se mi zdi da na kongresnem (seveda an dežju), je bila vedno ena kulturno-umetniška prireditev. Sej ne rečem, da so take prireditve dolgočasne in slabe (no, v resnici rečem prav to, sam bodmo fini in kulturni enkrat), samo kdo bo gledal to. V primeru parade jo bom šel celo najbrž gledat, če pa bo spet recitiranje pesmi, pa ples, govori ... bom ta čas raje izkoristil za zdravljenje mačka. No sej, spet bo kdo rekel, da sem zarukan, neizobražen kmet (bliz), ampak jebi ga, prireditve so dolgočasne in že velik napredek je če je kakšna vsaj zanimivejša kot tista za kulturni praznik. Kar se pa militarizma tiče, bo pa vsak ki bo videl našo vojsko v vsej svoji moči zelo hitro ugotovil, da nismo grožnja nikomur. Ko smo ži ravno pri tem. Velik se je govorl okrog naših vojakov v Iraku. Mislm sej niso resni. Kolikor je že vojna v Iraku zelo, zelo moralno sporna stvar in bi se bilo že zaradi tega treba vprašat zakaj že dol in na vrh tega pošlejo 4! Sej ne vem a bi se jokal al kaj. Pa kaj, a more res cel svet vedt da 1. pritečemo takoj ko nas kdo potreplja po glavi in 2. Da nismo sposobni zbrat skupaj vsaj enega voda (34). Sej ne rečem, če bo uspelo tistim štirim obladovat eno pokrajino bom izredno zadovoljen nad porabo proračunskega denarja, samo se bojim da tile ne bodo uspeli obvladovati niti pol šanka v kantini. Ne samo da nosijo svoje riti naprodaj tja, kjer je vsemogočna velesila zasrala, zraven se še blamirajo. Joj. In ja, bil sem v vojski, zato sem tudi zmožen nakladati o tem v nedogled. Zmerej, preden sem šel noter, sem se spraševal kako lahko vsi bivši vojaki do jutranjih ur ponavljajo vedno ene in iste dogodke iz tistih 7 mesecev. No, ratal sem popolnoma isti. Samo da imam jaz, za razliko od drugih clo zanimive zgodbe ;). Prej ali slej se bomo lotili še enkrat tega, ob kakšni obletnici (15.4.2002 do 30.10.2002), ampak bi blo najbrž bolš da ne. Do naslednjič...

ponedeljek, februar 27, 2006

Doooolgcajt!


Pustni vikend, krneki. V bistvu sem se dolga leta uspešno izogibal vsakemu šemljenju in tovrstnim neumnostim, ampak ker sem bil letos po skoraj službeni dolžnosti na eni maškaradi (Monroe band, ah...), sm bil na nek način prisiljen, da sem se stlačil v precej neoriginalno masko policaja. Drugače pa spet tipično pijanski vikend, z vsemi neumnosti ki spadajo zraven. Res več ne vem, zakaj se sploh še odpravim zvečer ven, ker bi bilo konc koncev čist vseeno če bi ostal doma in na skretu prebral tokratno knjigo do konca. No vsaj ena dobra stran tega je, da šiht v ponedeljek sploh ni tako grozna stvar in ti je rahlo vseeno kje si. Aja, dons mal bral o zagovoru Pluta. Model je žensko ubil po nesreči, ker je nerodno padla na nož. Fak, tip je mel res en hud brainstorming, da je ta izgovor najdu. In Trobec je najbrž tud nedolžen in so ble ženske samo tolk nerodne, da so šle preblizu ognja ker jih je zeblo. Nč, konc šihta, pičim jest

sreda, februar 22, 2006

Začetek

Vedno sem si želel delati v službi, kjer ne delaš cel dan nič. No, ni tolk fajn. Ker zaradi pomankljivega lobiranja v moji mašinci ne sedi hitra grafična si ne morem uric krajšat z najnovešo inačico priljubljenega špila (starejše so tako kot Knight Rider. Ko ga gledaš sedaj, ne veš kaj je bilo tko preklet dobr. Razen tega, da Kit skače, pa govori, pa skače, pa...). Torej sem si skreiral tale blog. Mogoče bom pisal v njega kakšen mesec, pa se pol naveličal. Kot sem se naveličal vsakodnevnih sklec, opuščanja kajenja, priljubljenega lokala in 3/4 svojih znancev (tako je, s tem mislim prav nate, najbrž) . No pa dost zaenkrat. Mrbit kej dodam kej zvečer, kva pa vem.