Ja fak, he's back!

Nisem napisal že kr nekaj časa popolnoma nič. Malo zaradi svoje pregovorne lenobe, malo pa zaradi odsotnosti tiste žlahtne tečnosti, ki mi je vedno pomagala pri pisanju takelih neumnosti. Sej ne da bi bil zdej tolk bl prijazen in kar naenkrat ljubitelj življenja, narava, rožc, pristnih medčloveških odnosov in gledanja na pozitivne stvari v življenju ( bruh bruh), samo kaj ko me to zagrabi nimam časa ali dostopa do računalnika da bi to napisal. V starih časih (pizda sem gnil pa star pa betežen), ko me je ponavadi kakšna stranka spravila v pravo voljo, sem bil ponavadi za računalnikom in imel preveč časa na razpolago. Ta teden sem pa sam doma, televizijo so zasedli prenosi hoje na 10 kilometrov ( jest sm hodil že takoj zgodaj zjutraj od postelje do wc-ja in tega prenaša nihče, čeprav sem dokaj prepričan, so moji jutranji rituali vsaj tako zanimivi in bizarni kot prenos nečesa, kar bi še najlažje opisal kot jutranja telovadba hiperaktivnega tjulna), tekmovanj v dresurnem jahanju (ammmm, zakaj ni noter tud lepotnega tekmovanja pudljev, polžjih dirk, daljinskega pljuvanja lam (uuuuu, zadnjič kt sem bil na službenem obisku v neki hribovski vasi, za katero prebivalci pravijo da je na ko(črka ki jo zna pravilno izovoriti le Kahhhrel Ehhhrjavec)oškem me je takoj ko sem vstopil na vrt opazila dolgonoga in prelestna južnoameriška tovorna žival. Priteče do mene in začne nekaj godrnjati. Ne vem ali mi je zaželela dober dan, vabila na zmenek ( politično popolnoma nekorektna in najbrž pretirana opazka o spolnih navadah na osamljenih kmetijah sej vem), ali samo ocenjevala kako bi se plunek elegantno odbil od svetleče površine moje glave. Ker sem rojen pesimist in dokajšni nepoznavalec paritvenih obredov dlakavih predstavnikov živalskega kraljestva (pajki na drugi strani so dokaj podobni nam, po uspešnem dvorjenju samica uniči samca) sem se seveda takoj zavaroval s škatlo najnovejšega super druper iskrinega modema in se naredil kao nedostopnega ( glas iz ozadja: »kaj se delaš finega, sej poznamo tvojo naklonjenost ovcam (prej omenjena vas ima zelo zanimiv grb. Katerega sem bom vsekakor še lotil) ) in odkorakal naprej. Punca (mogoče fant, nič me ne more več presenetiti), seveda v pravi vaški maniri ni najbolje razumela zavrnitve in me je še nekaj časa butala v hrbet (namigovanje na drugačno butanje mogoče???), dokler ni končno ugotovila, da sem le krepostni fant… (BTW, a še kdo ve kje se je tale oklepaj© začel??))) (upam da je dost zaklepajev, ah jebi ga eden več ne bo škodil)) in podobnih duhamornih kvazišportnih disciplin. Torej sem se odločil, da obudim od mrtvih (po vampirsko. Ravno včerej sem si ogledal Intervju z vampirjem in a ni Bred fukiš (buuuuu, pederajs, ritopik, takih v Cerklah nočemo!!!)) tale moj blog in oklepaje pa čeprav le za kratek čas. Poleg dolgcajta me je vspodbudil tudi ogromen porast blogov v našem koncu in kot enemu od začetnikov predstavljanja svoje netalentiranosti, bizarnosti in slabega okusa sem se zbal, da mi bo kdo prevzel naslov najbolj nekoristno uporabljenih bitov v medmrežju. To je za danes to. Ker pa mi je dolgcajt, bom že danes spisal nekaj naslednjih člankov, tako da bo vsaj za nekaj časa mir!