Kot izklesan...

Zadnjič se mi je v vsesplošnem poslabšanju mentalnega zdravja pripetilo, da sem obiskal enega od elektronskih večerov. O razlogih kdaj drugič (nikoli), pa tud opisoval ga ne bom ravno( na kratko, pil, opravljal opravilo, ki bi mu mogoče v kakšni primitivni kulturi (vaški diskač) mogoče celo rekli ples, se streznil in se zavedel, da prav gotovo izgledam kot debil in se pobral domov. Aja , dobu sevede nisem popolnoma nč, sam to konc koncev ni ravno novica ane. Dobro vprašanje je tudi zakaj že 4 vrstico pišem v oklepaju, če bi lohk iz tega naredu že samostojni odstavk. Pa tud demantiram svojo obljubo na katerega se oklepaj nanaša( Tole je že kt kakšen dober zakon...v primeru tega dogodka stopi v veljavo x člen y zakona...) in opisujem, kaj se je dogajal, pol nej pa kdo sledi pripovedovanju :). Sej konckoncev je dobra fora, k nimam lih kej pamtnga za pisat), ker vas nejbrž ne zanima lih nevemkolk (če kdo še ve, kaj pomen vseskup, si gre lohk za nagrado kupt kakšen sladoled, al kar vam pač paše. Men bi pasal zdele kakšen šnicl v recmo curry omaki, pa njoki zravn, postregla bi mi ga ista kelnarca kt v bratislavskem Irišu...).
Vglavn, tokrat o fenomenu okamenelih ljubimcev. Kamorkoli prideš, je vedno nekdo, ki cel večer(če ne štejemo wc pavz) sloni ob šanku, ves lep v svoji havajski srajci s tahmašnimi hlačami, s vedno polnim kozarcem piva, čakajoč na svoj plen. Običajno v družbi svojega bolj svetovljanskega prijatelja, ki je v čast dogodku oblekel tudi tisto kavbojsko kvazi kravato s štrikcema in broško. Obadva sta popolnoma prepričana, da s samo svojo lepoto in prefinjenostjo naravnost privlačita ženske, ki komaj čakajo, da jih opazita in strokovno ocenita še ko na plesišču. Ko se, ob pogledu na njiju, že popolnoma mokro dekle prebija proti šanku je seveda prišla po inteligentne enovrstičnice v slogu :"čgawa s pa ti?" , "auš dava a nouš dava" ali "a veš kakšne kobase devamo pr nas" in seveda my all time favorite "tem zoral kt njivo" (ok priznam, ta je moja) pospremljeno s nežnim stiskom za naključno okroglino na njenem telesu. Le katera se lahko upre, razen seveda če je lezbika...
Če pa ta isti osvajalec pride sam s svojim avtom, se tisto pivo čez večer le počasi isprazne in brez podpore prijatelja, je njegov šarm omejen s držanjem piva, rahlim kimanjem v ritmu glasbe ob šanku, najbolj ozki točki lokala ali na robu plesišča in čakanjem, da kakšna kot muha pade njemu v naročje. Tam ostane do jutra in skupaj s žolnami odide domov. Naslednji dan vsem govori koliko dobrih je bilo okrog njega.
Malo bolj urbana varianta je latino kip. Havajska srajca je tokrat opcija, obvezni so daljši lasje, obogateni s "wet look", naravnim ali umetnim, ter seveda je nujno pokazati tudi čimveč gole kože na prsih. Kavbojsko kravato zamenja zlato. Ta različica je nekoliko bolj samozavestna in se postavi na najbolj vidno mesto na plesišču, zavzame "ne se zajebavat s mano" položaj in od tam skenira potencialne žrtve ali tiste za katere ve, da jim bog ni naklonil tolikšne lepote. Občasno se gledalcem zazdi, da se premaknejo ali zazibajo z glasbo. Prav tako kot njegova ruralna različica ve, da je ponižujoče preveč očitno stopiti do žrtve in celo noč čaka, da uletijo v naročje (v primeru sezonskih delavcev iz kosova, je zaradi neznanja jezika to tudi edina možnost).
To je bilo dovolj za danes, naslednjič pa obdelamo še vse ostale ali po domače 6 stopenj pijanosti...