Ne oglašam se. Sej ne, da bi bla to ena velika škoda. Dejstvo je, da že precej časa nimam pravih idej, ne zgodi se mi nič takega, kar bi blo zanimivo širšemu krogu bralcev (vsem trem), pa tud nisem tiste nadležno cinično dobre volje, ko mi uspe spravt na plano kakšne čudne, a navajenemu ušesu zabavne zadeve. Lahko bi sicer posegel po stari, preverjeni metodi, opisovanja bizarnih seksualnih zgodbic mojega lajfa (normalnih zgodbic o mojem sex lajfu, ni že zlo zlo zlo dolg cajta), ali pa po jamranju o mojem bednem lajfu. Za nobeno od teh dveh stvari nisem dovolj pijan/zaspan/zadet, sem bil pa na mojo žalost v soboto. Pa zakaj me noben ne ustavi ko govorim bedarije. Pri mojih letih bi se pa ja že lahko naučil, da ženski v katero čez pol ure lezeš, ne poveš, da se je zredila, da tipu ne govoriš kakšene nasty stvari si počel njegovi bivši, da ne izivaš ljudi ki so nekajkrat večji od tebe, da ne uporabljaš svojega neverjetnega razpona glasu v množici sovaščanov srednjih let in da pod razno ne greš na koncert Mirana Rudana z njegovim one man bandom (mešalka in CD-player). Jp, uspešen vikend in še eden v nizu mojih korakov proti breznu. Zadnji čas, da se zaprem v sobo (aja, preselu sm se za 14 dni v klet, ker skozi mojo sobo polagajo cevi za moj stanvajne. Spodaj imam vsaj družbo, vojske najrazličnejših mnogoceličnih organizmov...) pa gledam rerun Stargata (v petek novi deli!!!! GEEEEEEEK), k sem s frendsi pršu do konca. Pa lohk začnem jamrat po blogu... Am, em, no kokrkol, ......., ajde
(o razpletu SP ne govorim. Rane so še preveč sveže.)
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar