Kako ob fuzbalu premišlujem o neumnostih

Allons enfants de la patrie... čist tko za začetek, mi je blo všeč, da je nekdo končno izločil ta brazilski balon, napolnjen z medjskim zrakom. Nč od njim, pa tud tako mi niso posebej simpatčni. Sedaj morajo tevtonski vitezi le še izločiti s olivnim oljem polite, trobezlajoče, precenjene (v vseh možnih pogledih. Najboljši ljubimci my ass. No pa ne da bi probal, vglavnem ... fak kako tole povedat brez da bi izgubil članstvo v klubu pravih moških (mi samo še spolna orientacija pomaga da sem not. Vse ostale moške značilnosti so bl en kurac (tud to :)) no sej vedno pravijo, da je fuzbal precej homoerotična zadevščina, torej edini trenutek ko lahko odkrijemo svojo žensko stran in opazujemo prelepa telesca... (fak!?!?!?!?!)) makronarje. Šlepajo se čist vsak prvenstvo in mislim, da bi mogla njihova kao trdna obramba dobit eno lekcijo. (ne maram italjanov. res ne maram italjanov! Tolk za tiste k niste opazil. Slučajno, vsi ostali narodi so mi kul. Mogoče še arabci, sam to je tko na izi. Aja pa ni mi nobena mastna nadloga prevzela ženske...) Tolk o fuzbalu. K je že ravno prvenstvo moram poskrbet za nekaj navijaskih vložkov.
V stvari sem tokrat nameraval napisati nekej o eni čudni moški navadi. Ravno včeraj, ko sem srčno zadovoljen, odšel po tekmi in obisku benciske (zmankal čikov, pa orbit jabuk (1čik, 1 zvečiln. Naenkrat. Ja čudn sem) na sobotno prireditev, našega društva. Seveda je blo že vsega konc, ampak je bla tekma (najbrž) vredna tega., tako da ne morem reči kako se je Matjaž Ambrožič izkazal. Menda dobr. Kokrkol, po temu nelogično dolgem uvodu preidimo k stvari. Zakaj govori(j/m)o med scanjem. Resno, vedno ko pridem na wc, nekak padem v debato ob pisoarju. Tokrat sta bla to (se mi zdi) dva štajerca, no vseglih. Pa tokrat sem celo jaz začel pogovor, sicer nikol ni posebno pametnih tem, v tistih 5 min kvečjemu spravš vse kar vemo o ženskah, težave s sečnim pritiskom v družbi, update v količini popitegga alkohola ta večer (zakaj to folk tolk rad pove??? (petek 1l refoškole, nekaj redbull vodk naprej ne spomnim, sobota zaradi posledic prejšne noči samo pol litra vinske pijače) ) Ljudje ki se nikoli prej niso srečali, ki nikoli nebi spregovorili besede, naenkrat prime želja po pogovoru. Mogoče je tista stvar spodej zraven tudi stikalo za vklop "small talk" predela v možganih. Če prav pomislim, se med opravljanjem potrebe dostikrat pogovarjam sam s sabo (to počneš tud ob drugih priložnostih... proklet basket case (a ma kdo kakšen dober prevod tega????)) Možno je tudi, da s tem podzavestno hočemo preprečiti, da bi si v samem dolgčasu gledali eden drugemu revščino. Nadležna tišina je pravtako problem. Pa živčnost, ko ne priteče in ne priteče. (dokaj standardni problem v skupinskem olajšanju (ja, spet kakorkoli povem, sem slišat gey) ) No ne vem, samo ko enkrat začneš poslušati vse probleme, ki jih ima osebek v življenu (no tega ni blo ta vikend), pa vse ekcese njegove prelepe ljubice (ne lepa, še manj njegova) , pa mal zazvoni alarm. Ko imam prijatelja v rokah, hočem lahke teme. Ker tovrstnim pogovorm sledijo prijatelska trepljanja in ker točno veš kje je bila prej roka.... No vsaj kdaj se pogovarjam s novimi ljudmi. Tipični primer za Freuda, zgovoren šele ko zagrabi za svoje orožje... Brez veze.