Hello Africa...

Oglasam se iz svinsko vrocega Egipta, ki je menda letos najmrzlejsi v nekaj letih, sam men se zmeri tece od povsod. Drgac pa, ce bi najdu enga arabca, k mi ne bi hotu kej prodat bi bilo tuki pa res cist prevec popolno. Edin problem je siht, k bo ze cez en teden :( Ma sej se mi ne da vec tuki pisat, precej bl pametnih stvari za pocet, recmo lezat v klima sobi s mrzlim v roki (tega poreprosto ne mors pocet doma) CU

Šoping

No kokr sem zadnjič jamral, kako nimam na šiht nič dela, je tale moja dolga pavza v blogovanju posledica tega, da vsi ki so takrat štrajkali navalili v teh dveh tednih in je tako moje glavno opravilo zadnje čase kako vse, ki sem jih splaniral za torek ob 9ih prepričam, da je tista ura zelo imaginaren pojem. V bistvu sem s tem hotel povedati, da bom ob 9ih definitivno mislil nanje. Dela čez glavo in jaz rabim nekaj časa zame, da nakupim zadnje stvari pred mojim dopustom. No, o tem bom zdajle napisal nekaj vrstic. Ker menda za celino v katero odhajam, moje cunje niso primerne je bilo treba oditi v bližnje nakupovalno središče in odpraviti ta problem. Problem je v tem, da sam naravnost sovražim kakršnjekoli nabavljanje cunj, čevljev ter podobnih neumnosti. In ravto to sedaj nujno rabim in še sončne špegle za povrh. Toda že ko stopim v halo ratam dobesedno bolan. Udi so težki, boli me glava, tisto malo samozavesti ki jo premorem, odplava skupaj s dimom cigarete, ki jo že leta poskušam opustiti, pa me vsaka neumna računovodkinja, ki ji poizkušam razložiti zakaj njen matrični tiskalnik ne more sprintati lepe barvne fotografije, znova navduši in prežene kakršno koli misel na zdravo življenje. (Pred časom mi je celo uspelo nehati, pa sem na koncu ostal pred odločitvijo, ali 5cm smradu ali 150g svinca s 1000 m/s v smeri ljubke ženske v najlepših letih menopavze). Torej stopim skozi vrata prve trgovine s čevlji in poizkusim najti nekaj, v čemer ne bom zaplaval v lastnem soku in še vedno ne izgledal kot slab približek čapca. Sem pač človek, ki mi najraje videl, da bi se moda ustavila v trenutku ko je bilo konec 80ih in spominov nanje in bi po 5ih letih ko zgonim zadnje superge, odšel v trgovino in kupil enak model kot zadnjič. Moje življenje bi bilo lažje in prepričan sem da vsaj kakšno leto daljše. Enako je s cunjami. Star sem 26 let in ni mi do tega, da bi tekmoval s sosedovim mulcem, kdo je bolši nigger wannabe, obleka s kravato pa na žalost na serviserju z plačo nižjega srednjega razreda zgleda preprosto šmešno. In ko vstopim v prodajalno, oblit s znojem, v očeh vidnim strahom in živčnostjo poizkušam čim prej neopazno vstopiti, preleteti ponudbo in hitro uiti, skupaj s prvo stvarjo, ki mi je približno všeč in jo seveda ne bom nosil nikoli, razen za piknik s svojimi starši, me vedno najde prodajalec in s navidez prijaznim "vam lahko kako pomagam" vprašanjem, spravi čez rob ter prisili v sceno iz kakšen najstniške romance (fant sreča dekle, fant dobi dekle, fant zaradi neverjetno nelogičnega razloga zgubi dekle, fant z še bolj nelogičnim razlogom dobi nazaj zmešano kuro) od katere me tlačijo more do naslednjega šopinga. (Neverjetno dolgim povedim, v strokovni literaturi običajno imenujejo nakladanje op.p ) Zato sem ponavadi vzel sabo osebe ženskega spola (tipi vse skupaj samo potencirajo, saj se splošnemu nelagodju pridruži še homofobično nelagodje nakupovanja s fantom in na koncu kupiš stvari kot naj bi jih kupoval "pravi moški" kljub temu, da tvoje švohno telesce v njih izgleda kot skuter na avtocesti), ki so lepo nabrale sprejemljive artikle, strokovno ocenile končni izgled in me odrešile neznosne možnosti izbire. In največje čudo je to, da so iz trgovine izstopile nasmejane. Sicer si s tem nakopljem večurno tavanje po štrcunah v iskanju prav tiste mikice in retoričnih vprašanj "a v tem zgledam kot slon?" (ja, ampak nisem tolk przadet da bi ti to povedal) in neumnosti v slogu "ta mi je tolk huda pa res dobr zgledam v njej.Sm jo že pred eno uro probala in jo bom pršla še pol pogledat..." (kup že kokoš, ne da se mi spet čakat pol ure v ženskem oddelku med roza majčkami, kjer si kot sprejemljivo alternativo predstavljam počasno pečenje na žaru). Torej, kaj je bil končni rezultat dvournega sprehajanja po BTC-ju. Šlape, hrana za hrčke, 56 zavojčkov orbit jabolko ter dve šteki West light. In v tem trenutku sem se odločil, da ne bom razlagal. Ohranimo vsaj delček iluzije, da sem približno normalno, v družbi funkcionalno, odraslo bitje...

študent naj ne bo...

Dons mel izpit. Računalnišvo in informatika... Predmet sestavljen iz moje srednje šole in nekaj neumnih definicij računalništva. Torej bi morala bit zadeva rutinska... veni, vidi vici. Ma ja, po moji stari navadi sem imel plan osvežitve znanja (clo jaz se ne spomnim po 10 letih aseblerja, Cja in Von Neumanovega modela računalnika) načrtovan 3 dni pred izpitom. No, vmes so prišli moja pregovrna lenoba, stranka ki se je zmislila ravno zdaj premaknit VSE računalnike v firmi in sem vsak dan do 7ih visel tm, pa še mal prehladu sem se (ja bogi revež, mal ti iz nosa teče pa že jokaš, kot da maš najmanj malarijo, pička) . Torej pridem na izpit, da se podpišem, pa prestavim na naslednji rok (ki je kot naročen 2 dni po mojem prihodu iz Egipta, torej če med piramidami vidite bledega, z inteligentnim čelom (temu so v časih naših staršev rekli začetek pleše) obdarjenega mladeniča z kjigo osnve C++ in fasciklom ispiskov, to nisem jest. Torej mi bosta spet ostala dva dneva za učenje). Se usedem, z nasmeškom pogledam svoje sošolce (pogled se takrat ustavi na dveh posebno simpatičnih sošolkah), ki panično brskajo po svojih ASCII tabelah in pripravljajo kalkulatorje, se udobno namestim in se v mislih razmišljam kako bom na počitnicah rešil svojo potovalno skupino ter izredno hvležneag miljarderja ter priložnostni obdarjeni lepotici pred kremplji teroristov (lansko leto me je IRA v Belfastu v tem pogledu razočarala. Sumljiva sta mi bila le dva podmladka, ki pa sta po nekaj minutah ugotovila, da sem podoben nekemu plešastemu lokalnemu boks junaku in naenkrat smo bili prijatelji, tako da z akcijo ni blo nič) , sproti pa še odkril grobnico kakšnega faraona (ammmm, star si 26 let, What the fuck?!?!?) . Ko pa dobim na mizo test, bi pa najraje nekoga pretepel (po možnosti kakšnega mulca. Ženske in odrasli ljudje, bi me najbrž hudo poškodovali...). Test je bil zločinsko lahek. V 5ih minutah sem mel razen treh nalog rešen že skoraj vse in do pozitivne ocene mi je mankal le še C ali query v SQL-u. NAredu bi izpit, če bi si vzel pol ure pred izpitom čas in vsaj preletel zapiske. Neeee, jest sem seveda razlagal sošolcem, kako pojma nimam, se ukvarjal s kofe avtomatom, ki ni in ni hotel požreti kovanca in bral debilno šolsko glasilo (no sej ni tolk slabo, ampak 5 strani o bolonski deklaraciji se mi pa res ne da brat) . Tako pa je moj index še vedno junfer (če se bo vrgel po lastniku sem resno v p... , k še tukaj pa nočem bit pozni cvet...) in niti približno ne kaže, da se bo kaj kmalu kej spremenilo. Torej mi preostane edino še, da se ga od jeze nažrem v lokalni lukni in se izživljam nad slučajno žolno za šankom. Aja, sej res delam .... kurc pa ta lajf!

Steak & BJ Day

K je bil lih včer dan žena, sm naletu še na naš dan ;)
steak & BJ day

Domači strokovnjak

Kdaj naravnost obožujem svoje delo. Danes pride model v našo trgovinico in na vso silo hoče konverter iz ADSl modema na modem v njegovem računalniku. Vredu, sej razumeš, če človek ne ve, samo dotični strokovnjak je z vsem prepričanjem trdil, da to je to in da drugam na svojem notesniku pač ne more priklopiti in da jaz kjub svojih nekaj let v tem poslu ne ločim med mrežno in modemom. Po 15 mintah pregovarjanja, se je človek, očitno prepričan da nimamo pojma, odpravil po svoj domači abak, da nam pokaže kaj hoče! No do zdejle ga še ni bilo in dvomim, da ga bomo videli kej kmalu!

Stalni inventar pivskih inštitucij

Ko sem danes spet šel na malico v polpriljubljeno gostišče (jp, privoščil sem si zrezek, ko j... post), sem kot že ničkolikokrat ujel na ušesa pogovor gostilniških intelektualcev. V vsakem pajzlu jih brez problema prepoznaš. Oblečeni v delovne obleke ( predvsem mi ni jasno kdaj ti ljudje zares delajo, ker so za šankom vedno, ampak res vedno, ko se jaz ob nakjučnih urah oglasim v tovrstnih ustanovah), po možnosti kombinirani s delom uniforme slovenske vojske. Zraven je še kakšen zvesti poslušalec, ki izgleda kot pristi sin slovenskih planinskih kmetij in še priložnostna nezavestna žolna (SBSKJ : 24 urni uničevalec alkohola). Večna tema reševanje vseh težav, ki jih ima naša država, zraven pridana še kakšna zabavna ankekdota, kako so doživeli kak dober pretep, popili smrtne doze domačega šnopsa in neverjetno dobro nategnili (namenoma uporabljen gostilniški izraz. Sam vedno uporabim besedo ljubljenje (ma ja;) ). Definitvno tema za kakšno modrovanje tile casanve) vsaj eno lokalno lepotico , po možnosti vse te stvari naenkrat. In medtem ko poizkušajo s svojim neustavljivim šarmom dobiti tudi kelnarico (itak edina ženska, ki jo vidijo čez dan) razpredajo s prijatelji, kako jih je država popolnoma zajebala. No tokrat sta se glavci razgovorili nad davčno politiko. Pa ne o prednostih in slabostih enotne davčne stopnje (če sem iskren, tudi men ni najbol jasna. Tako da sem o tej temi rajš tiho. Očitno je nekaterim državam res pomagala, sam vsaj na slovaškem sem bil in ne vem če lahko našo situacijo primerjamo z njimi) , ampak so se lotili davkov nasploh. In ta pogovor poslušam že vsaj eno leto odkar sem si izbral ta lokal za malico. Torej davki so popolna kraja, ki slovenskim revežem pobere vse, še posebej grozna je za slovenskega kmeta (kmetov se bom definitivno še enkrat lotil, prokletih "jokam ker mam sam za dva traktorja in 3 bmw-je), jaz sem pa zaradi njih revež. Vse lepo in prav, tud meni po hitrem računu poberejo vsaj 50% plače in tisti miljon na leto bi lahko zelo koristno porabil, ampak nekoliko pa me pogreje jamranje nad vsem tem, od nekoga ki mu očitno ne manjka toliko denarja, če si privošči vsak dan pol gajbe pira in vsaj pri vsakem drugem še en štamparle domačega. Človek mogoče od svojega dohodka (če ga ima), da kvečjemu tistih 20 do 30%, ki so všteti v ceno, medtem pa mu iz taistih davkov plačujemo zdravljenje jeter, njegove večmesečen bolniške (vsi stalni inventarji jih imajo, naklučje??), podporo za nezaposlene, ker ga je kapitalistična gnida (in tole tokrat mislim brez sarkazma, ampak v teh primerih jim dam pa celo prav) neopravičeno vrgla iz šihta, samo zato ker je spil kakšno pivce zaradi žeje (eno, seveda). Prav tako so mu taisti davki plačali šolanje (popolna zguba) in plačevali mu bojo tudi pokojnino. In tukaj niti ne omenimo vseh stvari, ki se za splošno dobro plačujejo iz davkov. No pa da ne bo kdo mislil, da sem pretirani pristaš države ali celo sedanje fajn koalicije, tud men gre precej v nos vse, skupej s odličnim ravnanjem z našim denarjem, ampak mi je vsaj približn jasn, da bi bla država brez keša slaba za skor vse. Sploh pa se v prihodnosti nadejam dobro plačane državne službe, v kateri mi ne bo treba več poslušat glupih tajnic brez posluha za osnovno vljudnost ter še manj posluha za osnove računalništva. No kakorkoli, najhujš mi je kt opazujem par kolegov, ki iz dneva v dan postajajo ravno to, gostilniška inteligenca. Ko si enkrat star svojih 25+ in se še vedno z veseljem zvečer pohvališ kako si v bližnjem krematoriju že od kosila naprej in te vse žolne pozdravijo ko vstopiš, veš da imaš problem. Prav tako pa pogovori, ko obiščem domače lukne, vedno bolj postajajo takšni, kot jihi poslušam pri malici. Mogoče sem pa postal samo stari zadrtež in je morebiti čas da se oženim, pridelam tiste 2-3 mulce, postavim hišo ter vikend, si kupim golfa ter ob gledanju Maria s svojimi kolegi iz občinske hribolažniško-čebelarske skupine obiskujem razstave slovenskih narodnih noš ter avtentičnih gorenjskih pletenih izdelkov. Živela svetla prihodnost!

Leva, desna, ena, dva...

Danes sem malo bral po forumih o najnovejši kolobociji okrog dneva državnosti (ja ja, spet preveč cajta, sam počitnice so čas nedejavnosti v naši branži). Torej, folk noče vojaške parade, ker naj bi bilo to razkazovanje moči, pa ostanek preteklosti in take neumnosti. Pa sem se lotil preiskave kaj so za ta dan priredili v preteklosti. Razen 04, ko so meli en rock koncert, se mi zdi da na kongresnem (seveda an dežju), je bila vedno ena kulturno-umetniška prireditev. Sej ne rečem, da so take prireditve dolgočasne in slabe (no, v resnici rečem prav to, sam bodmo fini in kulturni enkrat), samo kdo bo gledal to. V primeru parade jo bom šel celo najbrž gledat, če pa bo spet recitiranje pesmi, pa ples, govori ... bom ta čas raje izkoristil za zdravljenje mačka. No sej, spet bo kdo rekel, da sem zarukan, neizobražen kmet (bliz), ampak jebi ga, prireditve so dolgočasne in že velik napredek je če je kakšna vsaj zanimivejša kot tista za kulturni praznik. Kar se pa militarizma tiče, bo pa vsak ki bo videl našo vojsko v vsej svoji moči zelo hitro ugotovil, da nismo grožnja nikomur. Ko smo ži ravno pri tem. Velik se je govorl okrog naših vojakov v Iraku. Mislm sej niso resni. Kolikor je že vojna v Iraku zelo, zelo moralno sporna stvar in bi se bilo že zaradi tega treba vprašat zakaj že dol in na vrh tega pošlejo 4! Sej ne vem a bi se jokal al kaj. Pa kaj, a more res cel svet vedt da 1. pritečemo takoj ko nas kdo potreplja po glavi in 2. Da nismo sposobni zbrat skupaj vsaj enega voda (34). Sej ne rečem, če bo uspelo tistim štirim obladovat eno pokrajino bom izredno zadovoljen nad porabo proračunskega denarja, samo se bojim da tile ne bodo uspeli obvladovati niti pol šanka v kantini. Ne samo da nosijo svoje riti naprodaj tja, kjer je vsemogočna velesila zasrala, zraven se še blamirajo. Joj. In ja, bil sem v vojski, zato sem tudi zmožen nakladati o tem v nedogled. Zmerej, preden sem šel noter, sem se spraševal kako lahko vsi bivši vojaki do jutranjih ur ponavljajo vedno ene in iste dogodke iz tistih 7 mesecev. No, ratal sem popolnoma isti. Samo da imam jaz, za razliko od drugih clo zanimive zgodbe ;). Prej ali slej se bomo lotili še enkrat tega, ob kakšni obletnici (15.4.2002 do 30.10.2002), ampak bi blo najbrž bolš da ne. Do naslednjič...

Doooolgcajt!

Pustni vikend, krneki. V bistvu sem se dolga leta uspešno izogibal vsakemu šemljenju in tovrstnim neumnostim, ampak ker sem bil letos po skoraj službeni dolžnosti na eni maškaradi (Monroe band, ah...), sm bil na nek način prisiljen, da sem se stlačil v precej neoriginalno masko policaja. Drugače pa spet tipično pijanski vikend, z vsemi neumnosti ki spadajo zraven. Res več ne vem, zakaj se sploh še odpravim zvečer ven, ker bi bilo konc koncev čist vseeno če bi ostal doma in na skretu prebral tokratno knjigo do konca. No vsaj ena dobra stran tega je, da šiht v ponedeljek sploh ni tako grozna stvar in ti je rahlo vseeno kje si. Aja, dons mal bral o zagovoru Pluta. Model je žensko ubil po nesreči, ker je nerodno padla na nož. Fak, tip je mel res en hud brainstorming, da je ta izgovor najdu. In Trobec je najbrž tud nedolžen in so ble ženske samo tolk nerodne, da so šle preblizu ognja ker jih je zeblo. Nč, konc šihta, pičim jest

Začetek

Vedno sem si želel delati v službi, kjer ne delaš cel dan nič. No, ni tolk fajn. Ker zaradi pomankljivega lobiranja v moji mašinci ne sedi hitra grafična si ne morem uric krajšat z najnovešo inačico priljubljenega špila (starejše so tako kot Knight Rider. Ko ga gledaš sedaj, ne veš kaj je bilo tko preklet dobr. Razen tega, da Kit skače, pa govori, pa skače, pa...). Torej sem si skreiral tale blog. Mogoče bom pisal v njega kakšen mesec, pa se pol naveličal. Kot sem se naveličal vsakodnevnih sklec, opuščanja kajenja, priljubljenega lokala in 3/4 svojih znancev (tako je, s tem mislim prav nate, najbrž) . No pa dost zaenkrat. Mrbit kej dodam kej zvečer, kva pa vem.