Oh, ta čudoviti svet!

No pa bom vseeno napisal kej o mojem popotovanju (predvsem zato ker je spet dolgcajt in ni nč kej bl pamtnga za pisat). Tako bomo danes obdelali Arabce. Naj se takoj opravičim vsem, ki jih nisem srečal in so povsem spodobni ljudje in ne pijavke kot večina folka ki so mi prišli pod noge! Pa vsaj zase mislim da nisem rasist (dobr, tud Dolfe (btw. dons ma rd. Mu je prinašalec luči (lucifer (4 oklepaj:) ) zih prižgal njegovih 117 ognjev) je zase najbrž menil da je človekoljub), sam tile so mi pa šli na živce mogoče celo bolj kot makaronarji. Sej vem, da imajo drugačno kulturo in da samo hočejo preživet in podobna sranja, ampak to ne spremeni dejstva, da sem na koncu že skorej navijal za Busha in Izraelce. Kurc, sam bi jim dal par koordinat za daisy cutterje!
Prvi stik sem doživel že takoj v prvem mestu. "hello my friend. From where are you?" jadi, jadi, jadi in kao je treba it z njim na čaj, pa da se mu podpiševa v knjigo in take bedarije. Ql, sej ne da ne bi vedel v kaj se podajam, sam kako nej tipu v faco rečem, da pod razno en nabavim nč in nej se mi že spelje, k je bil pa tolk osladno prijazen in res nisem hotu izpast kot vzvišen belec. Ko prideva v tisto trgovino, tip zgine in takoj prevzame masažo en njegov kolega (nejbrž sorodnik iz velike beduinske familije), ki začne prodajat parfume. "Do you like my shop..." In tip je zgledal kt največja gorila, ampak vsaj faco je mel tisto nadležno in ga ni blo težko poslat v tri p. in spizdit vn. Na bazarju v Cairu je šlo že težje. Kako za vraga nej spizdim tipu ki mi že tri ulice prodaja iste kičaste ogrlice, po umazani ulici, spotoma preskakujem luže s sumljivo rumeno tekočino, vzdržujem približno normalen pogovor s somučeniki, prižgem čik brez da mi sosednji trgovec proda šišo in še čakam, da se ena ženska spravi nabavljat ne vem kakšne začimbe?? Dobr, sej razumem, da proba enkrat, dvakrat, če mu rečem ne, ampak kako za vraga mu ni jasn, da ne bom kupil nč če mu 20x rečem ne, skoraj tečem pred njim, ga ignoriram... a je tip przadet al kaj? Pol pa še tiste glupe fore, k se pol ure (tm so ti cajti dobesedni) meniš in cenkaš za njihove funte in ko se domeniš prestav v britanske?!?!? In si spet tm kjer si bil. Pa mi je še kr šlo dokler sem bil v družbi. Nadel sem si sončna očala, na svet gledal od zgoraj in bil prava podoba šovinističnega zahodnega turista, ki so mu mali pritlikavi (zmerej sem mislil, da so arabci manjši) gonjači kamel kvečjemu smet na čevlju. Takrat so mi dali mir in se pustili odgnati z enim "No". Problem je takrat, ko si sam, se ravnokar izgubil in ti ni ravnojasno kaj bi. Takrat začutijo tvojo ranljivost, te zahrbtno stlači v svojo trgovinico "kom end vrajt mi a gut reklama", natoči čaj, čeprav si mu rekel da hočeš kavo, razpreda o njegovi ogromni beduinski družini, ki prodaja parfume po celem svetu v vse velike hiše, o muslimanski gostoljubnosti, o tem da imajo trgovino odprto samo en teden v letu, toliko da si naredijo dobro ime bla bla bla. In karkoli mu odgovoriš, očitno ne razume in samo nadaljuje s tisimi naučenimi stavki. In ko mu rečeš, da ne uporabljaš parfumov, ti seveda natoči kljub temu in preden rečeš ne, ima vse skupaj že zapakirano. 1 parfjum sikshandrd paunds. Vi tejk kredit kards. "I don't need parfume!" Is dis tu mač. I giv ju a veri gud half for trihudrd " DON'T NEED PARFUME" pol sledi novih 15 minut ponovitve že povedane zgodbe o beduinski familiji in nato Ok, Ijl giv ju a veri gut prajs tri hundrd. "No" temu sledi še pol ure podobnih neumnosti kako mi zaupa da mu bom prinesel pozneje denar, kako zame to ni noben keš, da ne rabim toliko denarja za letalsko karto (jah en izgovor sem mogu najdt, k je vidu mojih 150 €), kako velike firme tisto stekleničko zmešajo s litrom alkohola in prodajajo po isti ceni (alko lahko vsaj koristno ponucaš) spet o njegovi familiji in kako noče zaslužiti in ko sva na 150 in jest še kr nočem kupt za tolk mi prijavi vaj did ju tel mi ju baj if ju dont have d monej? "When the fuck did I tell you that????" Na konc sm kupu tist za 100 funtov + spizdi mi v tem cajtu še očala pa par čikov in sem bil sam vesel da mi je dal mir pa kurc gleda tist keš, sam kaj mi sploh bo parfum?? A sem se mu res zdel tip k hoče dišat kt rožca? Jajc.
Drugi problem je bakšiš. Za vsako najmanjšo neumnost hočejo napitnino. Naprimer v muzeju v Cairu. Tip ki puca skrete stoji pred njim in prav vabi notr. Kot da bi bil napol spucan Wc nekakšna blazna turistična znamenitost. V glavnem ni. Tipična smrdeča lukna. Torej grem notr odprem šlic, se sprostim, pomislim na rožce, ptičke, spokojnost gozda, začne teč in slišim direkt za hrbtom helo maj frend, is evriting ok? WTF?? A mi lohk vsaj zdej daš mir? S težavo zaključim in se odpravim do umivalnika kjer je seveda stojalo z abrisače prazno. Tip pa že za mano trga skret papir. Ok, že vidm kolk je ura sam se ne morm več zmazat vn. En Avstralc vid zakaj se gre in rajš spizdi brez umivanja, men pa že steguje roko pa bakšiš, bakšiš... Zakaj že? Skret ni spucan, moriš mi pri prijateljevanju s najbolšim prijateljem in še ponujaš mi nekej, kr bi moglo bit že po defoltu tm. Voljuhar. Naslednjič v enem diskaču, sem se že delal da sem koma pijan (po 1 pivu) in zacikcakal mimo njega. Al pa mulc k je vleku kamelo. Po koncu mu dam 10 funtov, kr je več kot večina in še kr mori, da hoče več čeprav je blo plačan že vse. Dvakrat čez kolen bi ga mogu dat. Pa kaj, sej res da mam precej več keša kt on, sam to ne pomen da morm financirat celo vas pa še njegovga dedka zraven. Za ene si res tm, roza zapečena banka na dveh nogah, ki mu keš itak leti iz riti in si v stvari ti prase k mu ne daš vsaj 100 $.
Pa da zaključim tole gobezdanje sam se nesposobnost omenim. Sm se menil s menda najbolšim DJ v najbolšem diskaču v celem mestu (hmmm, lukna s dvema lučema in diskokroglo), ki smo ga najeli, da mi zvrti 4 komade. Ql. Reče da je vse zmeneno. PRidem čez pol ure če ma prštiman reče yes yes in svoj cd še vedno vidiš globoko pod kupom drugih. Mu lepo razložiš še enkrat. 5 min pred začetkom pridem povedat da mu bom dal znak naj začne, tip pokima "yes, yes maj frend" in ko mu dam znak še kr vrti un svoj štanc. Seveda sem moral naredit vse sam. In pol še drobi cel večer za mano, zarad bakšiša. Tudi tokrat je hlinjenje pijanosti (tokrat je blo PRECEJ lažje ;)) uspelo, naslednji dan pa sem se skrival pred njim. Itak sem mel pa preveč mačka, da bi šu zvečer še kej spit! To, da v hotelu niso uspel tri dni skupaj zrihtat tople vode in da je skret papirja kronično primankovalo (nikakor ni zabavno tekat po hotelskih sobah in ozkat papir, ko imaš napad egiptovskega kapljičasteag sranja) sploh ne bom omenjal.
Moram pa oment, da sem srečal par čist vredu ljudi. Georga iz univerze (tip ma bogate starše, tko da mu bakšiš tko al tko nč ne pomen in ma zihr precej več keša kt jest), pol osebje hotela v Aswanu k so se res potrudil za nas, pa še koga, sam po 14 dneh bi res najrajš uporabil vse znanje k so mi ga vcepili v SV. Salem Alejkum!!

Ajm bak!

Nazaj. Pa ne vem kaj bi sploh pisal o tem, k je preveč vsega in najpomembnejše reči niti nebi rad pisal. Sploh pa ne dokler ne bo mem. Torej spet nazaj na šihtu. Jaz resnično ne vem. kdo se je spomnu, da iz dopusta prideš spočit, poln delovnega elana in novih idej. Jest sm vs zjeban, ne da se mi popolnoma nič, nisem zmožen rešiti najmanjšega problema in samo čakam da bo ura 3, da se spravim domov brez da bi me sodelavci pretirano čudn gledal. Aja, zamujam precej, sam me ne skrbi, ker se bo prej ali slej našel model, ki si bo zaželel računalniško podprto človeško ribico s katero se bom ukvarjal kakšen teden in uspešno dopolnil svoj fond nadur. (A da bi rajš šparal nadure in ostal doma in kaj koristnega naredil?? Ma kaj, ste zmešani?). Torej, kaj za vraga folk počne na dopustu, da pride nazaj spočit?? In da se mu celo da delati? Jaz vedno razmišlam o opovedi, takoj ko pridem iz dopusta. Ko vem, da bom do naslednjega leta visel na šiht, brez možnosti na pogojni izpust prikljenjen na tale moj računalniček ( hmmm, rabim ime, konec koncev je moj najboljši prijatelj. Kakšna ideja? ) in v vmesnem času, med eno zblojeno stranko in drugo (ok, sej kakšna ni tolk zblojena, od kakšne sem jaz zlo prijetno zblojen) brskam po netu, četam kot najstnica po MSN-ju (a je že razlog za paniko, če se s svojim kolegom zgovarjava, kaj nej oblečem danes? Men se zdi da je. Če bo šlo tako naprej mi Pokljuka letos ne uide :( (za vse k vam tole ni čist jasn en moj čudn člank ) , iščem butaste novice, ki jih ravno zdejle ni popolnoma nč in berem bloge. Sliši se prijetno, a se mi tud tega ne da. Ne da se mi pisat niti tega, pa mi je preveč dolgcajt. In kot da ni to dost, mam popoldne še na faksu matematiko, ki me v tem stanju s svetobno hitrostjo uspava in še po parih dneh nimam niti najmanjšega pojma o čem sploh govorimo. In model ne le da je ubrisan na matematiko in popolnoma prepričan v to, da brez njegovega nakladanja ne morem uspeti v profesionalni karieri, kaj šele si zavezati vezalke in se samo še sprašujem, kako mi bo z matematiko pomagal do uspešnejšega spolnega življenja, poleg vsega še podaljša vsako predavanje za najmanj pol ure. Vglavnem rabim inštruktorico za matematiko, po možnosti samsko, mlado, prijetno na pogled... Tipu je uspelo v dveh dneh ostraniti še zadnjo pozitivno stvar, ki si jo mislim o sebi. Vedno sem bil (zmotno??) popolnoma prepričan o svoji nadpovprečni inteligenci ( nadpovprečni = 1/2 folka je bolj glupih kot jest), zdej sem pa ugotovil, da sem še glup ko noč. Nč mi ni jasno. Najhujš je pa to, da ko gledaš človeka, prav vidiš da ga te formule in dokazi naravnost zabavajo. Vse to govori kot da pripoveduje najbolj zabavno zgodbico in si pol kot tista blondinka, ki se vsaki šali smeje s polurno zamudo, ker ji pač šele takrat kapne da je bila to šala, razume jo sicer še vedno ne. In pol res ne veš, a majo matematiki samo zlo specifičen humor (podoben fenomen sem opazil pri fizikih. ) ali pa američani trosijo kakšen prašek za poneumljanje po bližnjevshodnih državah. Bush v prahu al kej tazga. Nč, en neumni pozdrav, ko pa me malo spustijo vse bolezni, ki sem se jih nalezel v Egiptu (ah pomlad, ptički, rožice...) pa spišem kej približno zabavnega in informativnega. Bo prvič.

Hello Africa...

Oglasam se iz svinsko vrocega Egipta, ki je menda letos najmrzlejsi v nekaj letih, sam men se zmeri tece od povsod. Drgac pa, ce bi najdu enga arabca, k mi ne bi hotu kej prodat bi bilo tuki pa res cist prevec popolno. Edin problem je siht, k bo ze cez en teden :( Ma sej se mi ne da vec tuki pisat, precej bl pametnih stvari za pocet, recmo lezat v klima sobi s mrzlim v roki (tega poreprosto ne mors pocet doma) CU

Šoping

No kokr sem zadnjič jamral, kako nimam na šiht nič dela, je tale moja dolga pavza v blogovanju posledica tega, da vsi ki so takrat štrajkali navalili v teh dveh tednih in je tako moje glavno opravilo zadnje čase kako vse, ki sem jih splaniral za torek ob 9ih prepričam, da je tista ura zelo imaginaren pojem. V bistvu sem s tem hotel povedati, da bom ob 9ih definitivno mislil nanje. Dela čez glavo in jaz rabim nekaj časa zame, da nakupim zadnje stvari pred mojim dopustom. No, o tem bom zdajle napisal nekaj vrstic. Ker menda za celino v katero odhajam, moje cunje niso primerne je bilo treba oditi v bližnje nakupovalno središče in odpraviti ta problem. Problem je v tem, da sam naravnost sovražim kakršnjekoli nabavljanje cunj, čevljev ter podobnih neumnosti. In ravto to sedaj nujno rabim in še sončne špegle za povrh. Toda že ko stopim v halo ratam dobesedno bolan. Udi so težki, boli me glava, tisto malo samozavesti ki jo premorem, odplava skupaj s dimom cigarete, ki jo že leta poskušam opustiti, pa me vsaka neumna računovodkinja, ki ji poizkušam razložiti zakaj njen matrični tiskalnik ne more sprintati lepe barvne fotografije, znova navduši in prežene kakršno koli misel na zdravo življenje. (Pred časom mi je celo uspelo nehati, pa sem na koncu ostal pred odločitvijo, ali 5cm smradu ali 150g svinca s 1000 m/s v smeri ljubke ženske v najlepših letih menopavze). Torej stopim skozi vrata prve trgovine s čevlji in poizkusim najti nekaj, v čemer ne bom zaplaval v lastnem soku in še vedno ne izgledal kot slab približek čapca. Sem pač človek, ki mi najraje videl, da bi se moda ustavila v trenutku ko je bilo konec 80ih in spominov nanje in bi po 5ih letih ko zgonim zadnje superge, odšel v trgovino in kupil enak model kot zadnjič. Moje življenje bi bilo lažje in prepričan sem da vsaj kakšno leto daljše. Enako je s cunjami. Star sem 26 let in ni mi do tega, da bi tekmoval s sosedovim mulcem, kdo je bolši nigger wannabe, obleka s kravato pa na žalost na serviserju z plačo nižjega srednjega razreda zgleda preprosto šmešno. In ko vstopim v prodajalno, oblit s znojem, v očeh vidnim strahom in živčnostjo poizkušam čim prej neopazno vstopiti, preleteti ponudbo in hitro uiti, skupaj s prvo stvarjo, ki mi je približno všeč in jo seveda ne bom nosil nikoli, razen za piknik s svojimi starši, me vedno najde prodajalec in s navidez prijaznim "vam lahko kako pomagam" vprašanjem, spravi čez rob ter prisili v sceno iz kakšen najstniške romance (fant sreča dekle, fant dobi dekle, fant zaradi neverjetno nelogičnega razloga zgubi dekle, fant z še bolj nelogičnim razlogom dobi nazaj zmešano kuro) od katere me tlačijo more do naslednjega šopinga. (Neverjetno dolgim povedim, v strokovni literaturi običajno imenujejo nakladanje op.p ) Zato sem ponavadi vzel sabo osebe ženskega spola (tipi vse skupaj samo potencirajo, saj se splošnemu nelagodju pridruži še homofobično nelagodje nakupovanja s fantom in na koncu kupiš stvari kot naj bi jih kupoval "pravi moški" kljub temu, da tvoje švohno telesce v njih izgleda kot skuter na avtocesti), ki so lepo nabrale sprejemljive artikle, strokovno ocenile končni izgled in me odrešile neznosne možnosti izbire. In največje čudo je to, da so iz trgovine izstopile nasmejane. Sicer si s tem nakopljem večurno tavanje po štrcunah v iskanju prav tiste mikice in retoričnih vprašanj "a v tem zgledam kot slon?" (ja, ampak nisem tolk przadet da bi ti to povedal) in neumnosti v slogu "ta mi je tolk huda pa res dobr zgledam v njej.Sm jo že pred eno uro probala in jo bom pršla še pol pogledat..." (kup že kokoš, ne da se mi spet čakat pol ure v ženskem oddelku med roza majčkami, kjer si kot sprejemljivo alternativo predstavljam počasno pečenje na žaru). Torej, kaj je bil končni rezultat dvournega sprehajanja po BTC-ju. Šlape, hrana za hrčke, 56 zavojčkov orbit jabolko ter dve šteki West light. In v tem trenutku sem se odločil, da ne bom razlagal. Ohranimo vsaj delček iluzije, da sem približno normalno, v družbi funkcionalno, odraslo bitje...

študent naj ne bo...

Dons mel izpit. Računalnišvo in informatika... Predmet sestavljen iz moje srednje šole in nekaj neumnih definicij računalništva. Torej bi morala bit zadeva rutinska... veni, vidi vici. Ma ja, po moji stari navadi sem imel plan osvežitve znanja (clo jaz se ne spomnim po 10 letih aseblerja, Cja in Von Neumanovega modela računalnika) načrtovan 3 dni pred izpitom. No, vmes so prišli moja pregovrna lenoba, stranka ki se je zmislila ravno zdaj premaknit VSE računalnike v firmi in sem vsak dan do 7ih visel tm, pa še mal prehladu sem se (ja bogi revež, mal ti iz nosa teče pa že jokaš, kot da maš najmanj malarijo, pička) . Torej pridem na izpit, da se podpišem, pa prestavim na naslednji rok (ki je kot naročen 2 dni po mojem prihodu iz Egipta, torej če med piramidami vidite bledega, z inteligentnim čelom (temu so v časih naših staršev rekli začetek pleše) obdarjenega mladeniča z kjigo osnve C++ in fasciklom ispiskov, to nisem jest. Torej mi bosta spet ostala dva dneva za učenje). Se usedem, z nasmeškom pogledam svoje sošolce (pogled se takrat ustavi na dveh posebno simpatičnih sošolkah), ki panično brskajo po svojih ASCII tabelah in pripravljajo kalkulatorje, se udobno namestim in se v mislih razmišljam kako bom na počitnicah rešil svojo potovalno skupino ter izredno hvležneag miljarderja ter priložnostni obdarjeni lepotici pred kremplji teroristov (lansko leto me je IRA v Belfastu v tem pogledu razočarala. Sumljiva sta mi bila le dva podmladka, ki pa sta po nekaj minutah ugotovila, da sem podoben nekemu plešastemu lokalnemu boks junaku in naenkrat smo bili prijatelji, tako da z akcijo ni blo nič) , sproti pa še odkril grobnico kakšnega faraona (ammmm, star si 26 let, What the fuck?!?!?) . Ko pa dobim na mizo test, bi pa najraje nekoga pretepel (po možnosti kakšnega mulca. Ženske in odrasli ljudje, bi me najbrž hudo poškodovali...). Test je bil zločinsko lahek. V 5ih minutah sem mel razen treh nalog rešen že skoraj vse in do pozitivne ocene mi je mankal le še C ali query v SQL-u. NAredu bi izpit, če bi si vzel pol ure pred izpitom čas in vsaj preletel zapiske. Neeee, jest sem seveda razlagal sošolcem, kako pojma nimam, se ukvarjal s kofe avtomatom, ki ni in ni hotel požreti kovanca in bral debilno šolsko glasilo (no sej ni tolk slabo, ampak 5 strani o bolonski deklaraciji se mi pa res ne da brat) . Tako pa je moj index še vedno junfer (če se bo vrgel po lastniku sem resno v p... , k še tukaj pa nočem bit pozni cvet...) in niti približno ne kaže, da se bo kaj kmalu kej spremenilo. Torej mi preostane edino še, da se ga od jeze nažrem v lokalni lukni in se izživljam nad slučajno žolno za šankom. Aja, sej res delam .... kurc pa ta lajf!

Steak & BJ Day

K je bil lih včer dan žena, sm naletu še na naš dan ;)
steak & BJ day

Domači strokovnjak

Kdaj naravnost obožujem svoje delo. Danes pride model v našo trgovinico in na vso silo hoče konverter iz ADSl modema na modem v njegovem računalniku. Vredu, sej razumeš, če človek ne ve, samo dotični strokovnjak je z vsem prepričanjem trdil, da to je to in da drugam na svojem notesniku pač ne more priklopiti in da jaz kjub svojih nekaj let v tem poslu ne ločim med mrežno in modemom. Po 15 mintah pregovarjanja, se je človek, očitno prepričan da nimamo pojma, odpravil po svoj domači abak, da nam pokaže kaj hoče! No do zdejle ga še ni bilo in dvomim, da ga bomo videli kej kmalu!

Stalni inventar pivskih inštitucij

Ko sem danes spet šel na malico v polpriljubljeno gostišče (jp, privoščil sem si zrezek, ko j... post), sem kot že ničkolikokrat ujel na ušesa pogovor gostilniških intelektualcev. V vsakem pajzlu jih brez problema prepoznaš. Oblečeni v delovne obleke ( predvsem mi ni jasno kdaj ti ljudje zares delajo, ker so za šankom vedno, ampak res vedno, ko se jaz ob nakjučnih urah oglasim v tovrstnih ustanovah), po možnosti kombinirani s delom uniforme slovenske vojske. Zraven je še kakšen zvesti poslušalec, ki izgleda kot pristi sin slovenskih planinskih kmetij in še priložnostna nezavestna žolna (SBSKJ : 24 urni uničevalec alkohola). Večna tema reševanje vseh težav, ki jih ima naša država, zraven pridana še kakšna zabavna ankekdota, kako so doživeli kak dober pretep, popili smrtne doze domačega šnopsa in neverjetno dobro nategnili (namenoma uporabljen gostilniški izraz. Sam vedno uporabim besedo ljubljenje (ma ja;) ). Definitvno tema za kakšno modrovanje tile casanve) vsaj eno lokalno lepotico , po možnosti vse te stvari naenkrat. In medtem ko poizkušajo s svojim neustavljivim šarmom dobiti tudi kelnarico (itak edina ženska, ki jo vidijo čez dan) razpredajo s prijatelji, kako jih je država popolnoma zajebala. No tokrat sta se glavci razgovorili nad davčno politiko. Pa ne o prednostih in slabostih enotne davčne stopnje (če sem iskren, tudi men ni najbol jasna. Tako da sem o tej temi rajš tiho. Očitno je nekaterim državam res pomagala, sam vsaj na slovaškem sem bil in ne vem če lahko našo situacijo primerjamo z njimi) , ampak so se lotili davkov nasploh. In ta pogovor poslušam že vsaj eno leto odkar sem si izbral ta lokal za malico. Torej davki so popolna kraja, ki slovenskim revežem pobere vse, še posebej grozna je za slovenskega kmeta (kmetov se bom definitivno še enkrat lotil, prokletih "jokam ker mam sam za dva traktorja in 3 bmw-je), jaz sem pa zaradi njih revež. Vse lepo in prav, tud meni po hitrem računu poberejo vsaj 50% plače in tisti miljon na leto bi lahko zelo koristno porabil, ampak nekoliko pa me pogreje jamranje nad vsem tem, od nekoga ki mu očitno ne manjka toliko denarja, če si privošči vsak dan pol gajbe pira in vsaj pri vsakem drugem še en štamparle domačega. Človek mogoče od svojega dohodka (če ga ima), da kvečjemu tistih 20 do 30%, ki so všteti v ceno, medtem pa mu iz taistih davkov plačujemo zdravljenje jeter, njegove večmesečen bolniške (vsi stalni inventarji jih imajo, naklučje??), podporo za nezaposlene, ker ga je kapitalistična gnida (in tole tokrat mislim brez sarkazma, ampak v teh primerih jim dam pa celo prav) neopravičeno vrgla iz šihta, samo zato ker je spil kakšno pivce zaradi žeje (eno, seveda). Prav tako so mu taisti davki plačali šolanje (popolna zguba) in plačevali mu bojo tudi pokojnino. In tukaj niti ne omenimo vseh stvari, ki se za splošno dobro plačujejo iz davkov. No pa da ne bo kdo mislil, da sem pretirani pristaš države ali celo sedanje fajn koalicije, tud men gre precej v nos vse, skupej s odličnim ravnanjem z našim denarjem, ampak mi je vsaj približn jasn, da bi bla država brez keša slaba za skor vse. Sploh pa se v prihodnosti nadejam dobro plačane državne službe, v kateri mi ne bo treba več poslušat glupih tajnic brez posluha za osnovno vljudnost ter še manj posluha za osnove računalništva. No kakorkoli, najhujš mi je kt opazujem par kolegov, ki iz dneva v dan postajajo ravno to, gostilniška inteligenca. Ko si enkrat star svojih 25+ in se še vedno z veseljem zvečer pohvališ kako si v bližnjem krematoriju že od kosila naprej in te vse žolne pozdravijo ko vstopiš, veš da imaš problem. Prav tako pa pogovori, ko obiščem domače lukne, vedno bolj postajajo takšni, kot jihi poslušam pri malici. Mogoče sem pa postal samo stari zadrtež in je morebiti čas da se oženim, pridelam tiste 2-3 mulce, postavim hišo ter vikend, si kupim golfa ter ob gledanju Maria s svojimi kolegi iz občinske hribolažniško-čebelarske skupine obiskujem razstave slovenskih narodnih noš ter avtentičnih gorenjskih pletenih izdelkov. Živela svetla prihodnost!

Leva, desna, ena, dva...

Danes sem malo bral po forumih o najnovejši kolobociji okrog dneva državnosti (ja ja, spet preveč cajta, sam počitnice so čas nedejavnosti v naši branži). Torej, folk noče vojaške parade, ker naj bi bilo to razkazovanje moči, pa ostanek preteklosti in take neumnosti. Pa sem se lotil preiskave kaj so za ta dan priredili v preteklosti. Razen 04, ko so meli en rock koncert, se mi zdi da na kongresnem (seveda an dežju), je bila vedno ena kulturno-umetniška prireditev. Sej ne rečem, da so take prireditve dolgočasne in slabe (no, v resnici rečem prav to, sam bodmo fini in kulturni enkrat), samo kdo bo gledal to. V primeru parade jo bom šel celo najbrž gledat, če pa bo spet recitiranje pesmi, pa ples, govori ... bom ta čas raje izkoristil za zdravljenje mačka. No sej, spet bo kdo rekel, da sem zarukan, neizobražen kmet (bliz), ampak jebi ga, prireditve so dolgočasne in že velik napredek je če je kakšna vsaj zanimivejša kot tista za kulturni praznik. Kar se pa militarizma tiče, bo pa vsak ki bo videl našo vojsko v vsej svoji moči zelo hitro ugotovil, da nismo grožnja nikomur. Ko smo ži ravno pri tem. Velik se je govorl okrog naših vojakov v Iraku. Mislm sej niso resni. Kolikor je že vojna v Iraku zelo, zelo moralno sporna stvar in bi se bilo že zaradi tega treba vprašat zakaj že dol in na vrh tega pošlejo 4! Sej ne vem a bi se jokal al kaj. Pa kaj, a more res cel svet vedt da 1. pritečemo takoj ko nas kdo potreplja po glavi in 2. Da nismo sposobni zbrat skupaj vsaj enega voda (34). Sej ne rečem, če bo uspelo tistim štirim obladovat eno pokrajino bom izredno zadovoljen nad porabo proračunskega denarja, samo se bojim da tile ne bodo uspeli obvladovati niti pol šanka v kantini. Ne samo da nosijo svoje riti naprodaj tja, kjer je vsemogočna velesila zasrala, zraven se še blamirajo. Joj. In ja, bil sem v vojski, zato sem tudi zmožen nakladati o tem v nedogled. Zmerej, preden sem šel noter, sem se spraševal kako lahko vsi bivši vojaki do jutranjih ur ponavljajo vedno ene in iste dogodke iz tistih 7 mesecev. No, ratal sem popolnoma isti. Samo da imam jaz, za razliko od drugih clo zanimive zgodbe ;). Prej ali slej se bomo lotili še enkrat tega, ob kakšni obletnici (15.4.2002 do 30.10.2002), ampak bi blo najbrž bolš da ne. Do naslednjič...

Doooolgcajt!

Pustni vikend, krneki. V bistvu sem se dolga leta uspešno izogibal vsakemu šemljenju in tovrstnim neumnostim, ampak ker sem bil letos po skoraj službeni dolžnosti na eni maškaradi (Monroe band, ah...), sm bil na nek način prisiljen, da sem se stlačil v precej neoriginalno masko policaja. Drugače pa spet tipično pijanski vikend, z vsemi neumnosti ki spadajo zraven. Res več ne vem, zakaj se sploh še odpravim zvečer ven, ker bi bilo konc koncev čist vseeno če bi ostal doma in na skretu prebral tokratno knjigo do konca. No vsaj ena dobra stran tega je, da šiht v ponedeljek sploh ni tako grozna stvar in ti je rahlo vseeno kje si. Aja, dons mal bral o zagovoru Pluta. Model je žensko ubil po nesreči, ker je nerodno padla na nož. Fak, tip je mel res en hud brainstorming, da je ta izgovor najdu. In Trobec je najbrž tud nedolžen in so ble ženske samo tolk nerodne, da so šle preblizu ognja ker jih je zeblo. Nč, konc šihta, pičim jest

Začetek

Vedno sem si želel delati v službi, kjer ne delaš cel dan nič. No, ni tolk fajn. Ker zaradi pomankljivega lobiranja v moji mašinci ne sedi hitra grafična si ne morem uric krajšat z najnovešo inačico priljubljenega špila (starejše so tako kot Knight Rider. Ko ga gledaš sedaj, ne veš kaj je bilo tko preklet dobr. Razen tega, da Kit skače, pa govori, pa skače, pa...). Torej sem si skreiral tale blog. Mogoče bom pisal v njega kakšen mesec, pa se pol naveličal. Kot sem se naveličal vsakodnevnih sklec, opuščanja kajenja, priljubljenega lokala in 3/4 svojih znancev (tako je, s tem mislim prav nate, najbrž) . No pa dost zaenkrat. Mrbit kej dodam kej zvečer, kva pa vem.