TV obsesije

Ker se je ravno začela mrtva sezona za serije, sem se spravil še enkrat gledat vse dele Frendsov. In res en vem zakaj se mučm. K res vedno postanem nekoliko jezen in žalosten ter depresiven... Prekleta Rachel. Kako lohk zajebe Rossa zarad nečesa, k je sama kriva? Zakaj zmerej najebe simpatičeni in inteligentni. Najboljše ženske vedno dobijo glupi, polizani debili? Zakaj jest zmeri zvisim??? (a ste opazil ta preskok? Na začetku sem govoru o fiktivnih osebah iz televizije in končal pri sebi. Nihče ne bi nikoli ugotovil, da izlivam sem gor svoje frustracije, če en bi blo teh mojih butastih medoklepajinevemkajjebesedasmspalvšoliinsempolpismen) In pol sm zmeri poslušal Joey to, Joey uno. Zakaj pa lih on (no sej je res simpatičen pa smešen) , kot da se človeku v resničnem svetu nikol ne naredi, da ti vse ženske poberjo tipi, za katere veš, da mu zmanka že pri prvih 5 vprašanjih miljonarja, za kakršen koli izdelan pogled na svet je slišal le, če je bil napisan pod sliko v najnovejših novicah ali direktu. Njegov svet se vrti okroh njegove honde, popivanja, hvaljenja okrog neverjetnih podvigov in nabijanja mnenj z argumenti, za katere je celo Bush preveč inteligenten. Ko gledam tv, hočem dobiti iluzijo, da je svet lep in da mam tudi jaz šanso dobit najlepše dekle in biti srečen do konca dni (jp ratal sem gospodinja, ki uživa ob telenovelah). V glavnm, THEY WERE ON A BREAK!!!!! Mogoče se bo komu zazdelo, da se čist preveč vživim v te stvari. Bi znal imeti prav. Ko sem gledal 70s sem vsem razlagal, da je Eric jest (no nisem mislu da sva jest in on ista oseba, k pol bi pa res rabu psihiatra) . Pa ne morem gledat prizorov, kt veš da se bo tip osramotu pred žensko, al pa kt ji začne pravt ene čudne čustvene izlive. Prav mižat morm. No kokr kol, sem bil dve uri nazaj najbolši filling za čudne sarkstične fore (jp, smejal sem se svojim foram, bedno), pa nobene snovi za pisat, zdejle sem pa dobu eno snov pa ni več fillinga. Kolk je to nefer. K tko res ne bom nikol najdu kakšnega zvestega bralca. Pa sej ne zahtevam velik, vsaj enga (eno) kt ni moj znanec. Tako pa sam upam da nimam nobenga. K nihče potem ne spozna moje duhovite in inteligentne strani (and lets face it, če ne spoznajo te strani, sm bl al mn v p....) Ura je polnoč, cel dan nisem jedel, skoz bl nepovezan in brez smisla je tole, čas da gem spat.

p.s. Mal je tole pobrano iz pogovora kt ga mam zdele s kolegico. Tko, če slučajno bereš ne me tožt za pravice, kt rabm dnar za popravilo mojega simpatičnega kombija.