Coking expiriment

Ker je BB še vedno v hotelu Fotr & Mati, mu pač ni treba pogosto stati za štedilnikom, razen kadar kuha kavo. Ker sta našedva nekam zginla dons, sem se pa lotil kuhanja. Ker zadnje čase ne počnem čist nč pametnega doma, sem prekinil tradicijo zažganih dunajcev s pomfrijem in si pripravil zrezek v smetanovi omaki s sirom in njoki. In začuda je bila stvar odlična. In omaka ni bila iz knorr vrečke. Torej BB rulez!!

Prvi dan

BB ma spet šiht. Sej ne vem kaj nej rečem, prvi dnevi so zmer mal čudni. Nikol ne delaš nč posebej pametnga (prekladanje modemov), 3/4 stvari ti niso niti prbližn jasne. Sodelavci so na začetku vedno mal čudni. Je pa kul, da mogoče le ne bom mel j***** delovne obleke. Vam pa vseen ne priporočam, da v kratkem nabavlate ADSL na območju gorenjske. Zna bit, da bo BB kej zajeba. Shit happens. Kar se pa ostalih stvari tiče, same old, same old.
BTW, se kakšna ponudi, da odpelje razmeroma higijenskega, občasno duhovitega in zmero razgledanega fanta vn? Men je še zmer dolgcajt doma...

Kot izklesan...

Zadnjič se mi je v vsesplošnem poslabšanju mentalnega zdravja pripetilo, da sem obiskal enega od elektronskih večerov. O razlogih kdaj drugič (nikoli), pa tud opisoval ga ne bom ravno( na kratko, pil, opravljal opravilo, ki bi mu mogoče v kakšni primitivni kulturi (vaški diskač) mogoče celo rekli ples, se streznil in se zavedel, da prav gotovo izgledam kot debil in se pobral domov. Aja , dobu sevede nisem popolnoma nč, sam to konc koncev ni ravno novica ane. Dobro vprašanje je tudi zakaj že 4 vrstico pišem v oklepaju, če bi lohk iz tega naredu že samostojni odstavk. Pa tud demantiram svojo obljubo na katerega se oklepaj nanaša( Tole je že kt kakšen dober zakon...v primeru tega dogodka stopi v veljavo x člen y zakona...) in opisujem, kaj se je dogajal, pol nej pa kdo sledi pripovedovanju :). Sej konckoncev je dobra fora, k nimam lih kej pamtnga za pisat), ker vas nejbrž ne zanima lih nevemkolk (če kdo še ve, kaj pomen vseskup, si gre lohk za nagrado kupt kakšen sladoled, al kar vam pač paše. Men bi pasal zdele kakšen šnicl v recmo curry omaki, pa njoki zravn, postregla bi mi ga ista kelnarca kt v bratislavskem Irišu...).
Vglavn, tokrat o fenomenu okamenelih ljubimcev. Kamorkoli prideš, je vedno nekdo, ki cel večer(če ne štejemo wc pavz) sloni ob šanku, ves lep v svoji havajski srajci s tahmašnimi hlačami, s vedno polnim kozarcem piva, čakajoč na svoj plen. Običajno v družbi svojega bolj svetovljanskega prijatelja, ki je v čast dogodku oblekel tudi tisto kavbojsko kvazi kravato s štrikcema in broško. Obadva sta popolnoma prepričana, da s samo svojo lepoto in prefinjenostjo naravnost privlačita ženske, ki komaj čakajo, da jih opazita in strokovno ocenita še ko na plesišču. Ko se, ob pogledu na njiju, že popolnoma mokro dekle prebija proti šanku je seveda prišla po inteligentne enovrstičnice v slogu :"čgawa s pa ti?" , "auš dava a nouš dava" ali "a veš kakšne kobase devamo pr nas" in seveda my all time favorite "tem zoral kt njivo" (ok priznam, ta je moja) pospremljeno s nežnim stiskom za naključno okroglino na njenem telesu. Le katera se lahko upre, razen seveda če je lezbika...
Če pa ta isti osvajalec pride sam s svojim avtom, se tisto pivo čez večer le počasi isprazne in brez podpore prijatelja, je njegov šarm omejen s držanjem piva, rahlim kimanjem v ritmu glasbe ob šanku, najbolj ozki točki lokala ali na robu plesišča in čakanjem, da kakšna kot muha pade njemu v naročje. Tam ostane do jutra in skupaj s žolnami odide domov. Naslednji dan vsem govori koliko dobrih je bilo okrog njega.
Malo bolj urbana varianta je latino kip. Havajska srajca je tokrat opcija, obvezni so daljši lasje, obogateni s "wet look", naravnim ali umetnim, ter seveda je nujno pokazati tudi čimveč gole kože na prsih. Kavbojsko kravato zamenja zlato. Ta različica je nekoliko bolj samozavestna in se postavi na najbolj vidno mesto na plesišču, zavzame "ne se zajebavat s mano" položaj in od tam skenira potencialne žrtve ali tiste za katere ve, da jim bog ni naklonil tolikšne lepote. Občasno se gledalcem zazdi, da se premaknejo ali zazibajo z glasbo. Prav tako kot njegova ruralna različica ve, da je ponižujoče preveč očitno stopiti do žrtve in celo noč čaka, da uletijo v naročje (v primeru sezonskih delavcev iz kosova, je zaradi neznanja jezika to tudi edina možnost).
To je bilo dovolj za danes, naslednjič pa obdelamo še vse ostale ali po domače 6 stopenj pijanosti...

same old

Mal zabušavam zadnje dni. V bistvu že od volilnega vikenda nisem niti pomislil, da bi kej spisal tuki not. Pa drgač mam cajt. No par updejtov. Volilni uspeh je bil, pa vseeno ostaja grenak priokus, da smo bli tako blizu več. Šiht je preteklost in zaradi moje slabe pogajalske sposobnosti sedaj 14 dni tičim doma, čakajoč na blesav zdravniški pregled. V našem preljubem društvu , so mi dodali nove obveznosti in mesečno kolumno... Jim še nisem povedal, da mam resn "writers block". To je pa tud vse. Nadaljujem jutr, zdej grem počas enga pržgat.

Še tri dni...

Star je bil 30 let in na vasi se je govorilo, da je pa res zavozil. Pred štirimi leti je po velikem čustvenem pretresu odšel v veliko mesto v upanju na zabavnejše in bolj polno življenje. Našel je le steklenico ter iglo in na koncu pristal med kralji ceste in poceni prodajal svoje usluge. S prijatelji ne govori več, dekletom ne poje več serenad, starši so se mu odrekli, za državo je neprijetnost, ki jo hoče spraviti s ceste. Piše se leto 2010 in ime mu je Uroš. Hočete spremeniti njegovo življenje? V nedeljo se odpravite na volišče in oddajte glas…

Be KUL

New day, new opportunity...

Prelomnice v življenju so ena čudna stvar. Pa naj bo to nova služba, konec ali začetek veze, šola, stanovanje... Vsaj meni. Mam en problem, vsake stvari se naveličam po drugi strani pa mi manka dostikrat poguma, da poizkusim kaj novega. Pa tudi večkrat se mi zgodi, da ugotoviš, da je novo slabše kot staro, pa ne moreš več nazaj. Danes sem naredil še en velik korak k novi spremembi. Šefici sem odnesel odpoved in v upam čimkrajšem času odhajam k našemu največjemu ponudniku telekomunikacijskih storitev. Precej drugo področje dela, ampak ok, računalništva, še posebej pa rač. strank imam pa res čez glavo. Sicer bi osebno še vedno raje delal s računalniki, vendar na kakšen drugačen način, brez nenehnega pritiska komercialne logike in izpolnjevanja nemogočih zahtev. Realno gledano pa mislim, da sem se prav odločil. So pa doslej te spremembe prinesle spremembo tudi an drugem, bolj prijetnem področju. Ne vem zakaj, ampak tako je ponavadi bilo. Držim pesti!

Vse najbolše soseda!

V sloveniji je prepovedano brisanje riti!

Koncert Pearl Jam - KUL. No pa se vrnimo malo nazaj v preteklost, kdaj in zakaj sem sploh prišel v stik s njimi. Bil je en lep poletni dan in vaš BB je bil sam doma za cel teden. Se mi zdi da prvič v življenju. Kaj drugega je imel storiti kot, da poslabša vse odnose ki jih je imel s sosedi in privleče vse čudake, ki jih je približno poznal na popivanje. Pa pustimo rezultate vsega tega za kakšno drugo priložnost. Na enem od večerov je "neko" dekle (al pa je bla njena sestra, spomini bledijo) izrazilo željo, da pa hoče poslušat Pearl Jam. Ok, sej nisem bil lih iz marsa in sm že slišal da obstajajo, ampak to je bilo tudi to, vglavnem nisem mel CD-ja (itak sem glumil, da jih poznam, pa kolk dobri so, jade jade jade). Torej mi ni preostalo drugega, kot da se opravim v Kranj in mislim da še v bivšem Aligatorju nabavim Ten, pač sem nekje prebral, da je najbolj uspešen njihov album (treba je tud vedt, da so bili še to časi, pred mulo, napsterjem, torenti, ko so pekači še koštali toliko kot računalnik, torej v kameni dobi). KUL! Se vsedem za moj novi pentium 100, ki sem ga prenesel v dnevno sobo, skupaj s stolpom in ozvočenjem, ter tremi pepelniki in začel nabijat en fuzbal, zraven pa ugotovit kaj sploh sem kupil. Ok, ni blo slab, nekaj komadov mi je blo clo znanih, všečno vglavnem... tralalahopsasa... naenkrat ugotovim, da je večer, cd se je zvrtu že n-krat, špilal nisem že nekej cajta, cd je bil pa z vsakim poslušanjem kvečjemu boljši. "Neko" dekle je odšlo (bitch!!), skupaj z mladostjo, 90-imi in lasmi, razbito stanovanje in pospravlje za pijanci izgubilo svoj čar, PJ pa je še vedno redno na playlisti nekoliko posodobljenega računalnika in Ten še vedno najljubša plošča in ena redkih, ki jo lahko poslušam celo brez da bi preskočil katerikoli komad (nadležni intro ter outro odšetjemo). Ljudje v lokalih in žurih kjer občasno vrtim so me sicer siti, ampak jebiga, če morm jest poslušat Floyde pa k.... motore pa ribu daj, lahko tud oni enkrat potrpijo dobro musko. Sej ne rečem, da jih poslušam še vedno tako pogosto, ampak ko sem primerno melanholične volje ne sede nič bolše kot PJ. Torej ni moglo biti vprašanja, ko sem slišal da se ustavijo v prestolnici bližnje polprijatelske države, da bo treba spet spraskat skupaj papirčke/plastiko pa gasa. Tako sem se torej pojavil v torek ob 14 na Ljubljanski železniški postaji skupaj s kolegico (sam res bi kdaj lohk vzel kakšno sabo k bi bla kej več kt kolegica. Kt da sem zmeri j..... Gay best friend). Vožnja bolj al manj brez pretresov, v sosednjem kupeju smo mel tipa k se je vračal (!!!) v zapor v Sremsko mitrovico pa kelnar je nekemu Angležu v nemščini skušal dopovedat, da govori angleško. V Zg. sva se v prenapolnjenem tramvaju pripeljala do Kraševe tovarne zraven katere je bil najin v čokoladni vonj (ponoči se mi je zdelo da so jo že malo sežgali) zaviti hostel, ki ga morm kr pohvalt. Nobenih kavčev, ki ponujajo zastonj obisk v živalskem vrtu, čudnih latvijskih uslužbencev, kopalnic kjer si se moral kopati s baterijo... Odvržen ruzak, vklopim "army chip" in postiljem posteljo, se s Špelo skupaj odločiva, da higijena ni obvezna ter se odpraviva proti Domu športova. BB je pred potovanjem natančno preučil sistem tramvajev in zemljevid in se mu zato ni bilo težko zgubiti. Rešil naju je simpatičem par, kateremu sva sledila do dvorane (treba povedat, da sem naju pripeljal prej čisto blizu in nato nerazumno zavil v napačno ulico). Pred dvorano prvo manjši šok, ker folka je blo čist preveč, ampak sva ugoovila da samo bedasti varnostniki spuščajo po paketih notr. Pred vrati sem stal zraven pevke od Leeloojamais (a sem že rekel? Ta ženska mi je res res res huda. Ma sicer kdaj kakšen stilske izpade, sam vseglih. In pol slišm od ljubosumnih kolegic enkrat :"ta ženska ma ful prevelike joške za to postavo?!?!?!. WTF?!?!?. O kako bi jo :)). Vglavnem, prideva not, jest grem seveda po pir in ko se končno odpraviva notr, se glupi varnostniki spomnejo, da ne spuščajo več folka v parter, ki sva ga plačala extra, ker je že kao preveč gužva. (note to myself: napiši jezno pritožno pismo!!!!) Na tribuni sva sicer potem videla, da je folk vseeno enkrat vdrl not, sam se nama nekak ni dal več premikat, pa tud Špela je bla preveč vshičena nad bendom, pa sem se ustrašil da mi bo padla v nezavest ;). Koncert je bil tak kot sem pričakoval. Odlična muzika, ljudstvo je norelo, Eddie je neki blebetal v hrvaščini (nekak taki kt je moja, sam vseglih ql) in plezal po ogrodju odra. Tokrat niso pozabil Jeremy-a, tud Alive in Black sta bla, edin Špela je pogrešala Wishlist. Ne mormo dobit vsi vsega (in jest to preklet dobr vem :( ). Za pripomniti bi mel samo ceno vstopnic (glede na to, da so se včasih tožarl, ker so dal organizatorji previsoko ceno) pa ceno artiklov. Sam sem sicer kupil sumljivo majhno xxl majico zunej, kjer je model prodajal fake-e, pod katero nalepko sem še vedno uspel prebrati "Tako ti je mala moja, kad ljubi Bosanac", ampak majce mam tako ali tako za spomin (iz ljubljanskega koncerta je sumljivo izginila. Najbrž povezano s tem, da mi je mati že nekej cajta nabijala, da sm kt klošar v njej... ... mal sprana je bla že res :)). Po koncu se prebijava mimo pijanih dolencev in hrvatov, ki so neki jamral ob pogledu na njih in začneva iskat plac kamor bi šla na pir. Logično je, da izbereva cesto ob kateri so bile samo trgovine in nato še porabiva skoraj uro, ko sva čakala na tramvaj ki ni prišel. Ko končno obupava, po nekakšnem toplem senviču začneva iskat tramvaj za vrnitev v hostel. Genij kot sem, nisem prej posurfal za nočnimi linijami, tako da sva porabila še precej časa, čikov, kalorij pri hoji, še več čikov, ki sem jih podaril sumljivi gruči pijanih mladeničev (drugič kupi malboro, z west vsi ugotovijo od kod si!). Pod kipom Bana Jelačiča (btw, eden največjih hrvaških narodnih herojev je bil napol srb rojen v vojvodini :)), ki so ga ravno čistili (treba pohvalit) sva potem dočakala avtobus, ki je nadomeščal najin tramvaj, ter se napol speča (polovica odprave je spala že med čakanjem in vzbujala sumljičave poglede policajev in narko-klošarjev. (Taista polovica je precej zoprna ko je nenaspana :))), končno prideva do najine sobice v katei sta že spali nemški turistki in logično je bilo, da je BB spal sam. Zjutraj obisk v Kraševem diskontu, kjer še vedno dobiš album Životinsko carstvo (pa 505 sa crtom... ah spomini..). Ko sva šla s vspenjačo (prokleti leni turisti) v staro mesto naenkrat nekej poči. Fak, 9.11, končn, enkrat bom blizu zgodovinskih trenutkov. Zagreb doživel teroristični napad. Qrc, modeli ob 12h streljajo s topom. Brezveze. Stari del je lep, spucan, neki prenavljajo ceste, šla pogledat razstavo enih nožev, po lunijevem nasvetu (kolk bedna turista sva) obiskala Tolkien bar, ki je mene spominjal mal na Down Town, z motivi iz gospodarja pa mogoče kakšnim metalcem manj. Vendar se v nasprotju s lunijem nisem lotil vroče čokolade ampak z užitkom spraznil Guinessa. Pozneje šla še en muzej pogledat, mal prošetala kroz grad in šla domov. Ko je vlak speljal in so pregled opravili hrvaški polcaji sem se odločil, da je treba še mal spraznit črevesje. Vzamem knjigo, se zaprem v edini čisti wc in delam. Ko se vlak ustavi se začnem pripravljati, da končam in preden začnem brisati rit začne policaj zbijat po vratih. Ok, potegnem hlače nalahno gor, pomolim osebno in ga prosim če si lahko obrišem rit. Neki začne nabijat in reče naj pohitim. Vzamem papir in preden porabim prvi listič spet začne zbijat. Gnoj. Nezadovoljen s brisanjem vseeno izstopim, ker bi se rad izognil da me vlečejo vn s spuščenimi hlačami in se nato v spremstvu 3 policajev in carinika(!!!!) odpravim do svojega kupeja. Tm sem moral zmetati vn vse stvari (v bistvu majico in stare gate) in ko policaj končno stuhta da nisem kriminalec in odneha ga po pridiganju vprašam, če grem zdaj lahko opravit do konca. Ne, treba počakat da vlak spelje!! Vlak seveda ni speljal še pol ure, vmes pokadim 3 čike napol stoje, preden si grem lahko končno obrisat rit. Špela seveda umira od smeha zraven. Vglavnem izlet KUL, slo policaji in hrv varnostniki(organizator) sux. Pa naslednjič se morm lotit opisovanja takoj ko pridem domov, k sem najboljše fore valda pozabil.

I'm stil ALIVEEEEEE!

PJ so še zmer najljubši bend, tepen nisem bil, čokolada diši, Slo policisti poizkušajo vplivati na lokalne volitve, Anže je ob 2h zjutrej zoprn! Podrobnosti o obisku Zagreba, koncertu in ostalih pripetljajih sledijo, ko se naspim in oddelam jutrišnjo tlako...

On the run....

Nč o politiki tokrat. Jo mam poln q..., vsaj stvari kt so povezane z njo. Čist tko na hitro, da se ne bo kdo ustrašil, da sem postal žrtev podivjanih ljubiteljev kač. Na blog sem dodal linke (uspelo brez poznavanja html-ja in le z uporabo copy/paste metode). Se malce zamislil nad tem, da mam v bistvu samo dokej "rumene" bloge v rss-ju, ampak se dolgočasil v iskanju dovolj intelektualnega bloga za dober image. Drgač pa le še 5 dni do koncerta. Karte mamo, načrt je narejen, hostel je rezerviran. Da me ne bo strah imam sabo tudi prijetno družbo. Prijateljski narod bom poizkušal razorožit s hitrim tekom in v skrajni sili z uporabo blagega zvarka iz žitaric, kvasa in hmelja. Pa če bom spet ostal brez Jeremy-a, bom zamenjal najljubši bend!!!

Cerklje WTF?!?

Ko sem danes čekiral svoj blog, če je v zadnjem mesecu kdo spustil svoj komentar, me je v desnem zgornjem kotu zmotil pripis Cerkljam - bogu za hrbtom. Sej vem, da sem to sam zapisal, pa me vseeno moti. Kaj me je sploh prijelo, da sem to napisal? Kaj je prijelo človeka, da mi je prejšni teden, ko sem mu povedal od kje sem, odgovoril:"jeba", kljub temu, da sem bil obkrožen s samimi prebivalci Škofje Loke, ki ne velja za ravno najbolj napredno občino v Sloveniji? Če pomislim na sovaščane najdem precejšne število izobraženih, inteligentnih, svobodomiselnih ljudi, nihče od nas ni versko blazen, ne goji prikritih načrtov za izstrebitev kakšnega dela človeške rase (jest sm izjema ;)), večina je že prestopila meje naše državice, celine, oceana, ne poznam jih veliko, ki bi na poti domov v svoje avtomobilski izgovor za Hi-Fi tlačili, kakšnega izdelka naših turbo govedarjev in ostalih primerkov naše inteligence. Zakaj torej vsi vedno pomislijo na tisto pravljično: za sedmimi gorami in ..
Mogoče zato ker občina promovira le projekte tipa "naj pridelek" in "naj kmetica", podpira le drušva slovenskih kmečkih žena in konjeništvo. Ni nikoli dogodkov, ker te določeni vplivni vaščani vedno prisilijo v tišino in zapiranje pred polnočjo. Ker v sponzorirane časopise pridejo le članki tipa župan pri starejših občanih, občina gradi največji dom za starejše, v cerkvi komrni zbor xyx, našli arheološke ostanke... Ne me narobe razumet, nimam prav nič proti vsem tem stvarem. Ampak če hočemo da bo naš kraj čez 50 let, kaj več kot arheološko najdišče ali spalno naselje, brez svojega življenja, bo treba nekaj spremeniti. Zakaj toliko sposobnih mladih ljudi zgubimo zaradi bega v Ljubljano, Kranj? Zakaj v sosednji vasi rastejo podjetja, pri nas pa vsi iščemo delo 20-40 km stran? Zakaj moram po vsakem dobrem žuru čakat do poldneva, da se trezen vozim 30 km daleč domov (khmmm)?
Zato danes brišem "bogu za hrbtom" in začnem s aktivnim poizkusom spremembe. BB for mayor!!! No, najbrž bolj na repu liste, če sploh. Pomembna stvar je, da smo končno vsaj stopili na pot prevzema lokalnih vzvodov moči, prez naslanjanja na obstoječe nagnite stranke ali podporne priveske sedanje oblasti.

Zaustavite zemlju, ja ostajem

Počasi je spet čas za kakšen daljši zapis. Sm sicer razmišljal o obdelavi kakšne aktualne teme, pa sem se po tehtnem in dolgotrajnem razmisleku (čik pavza), odloču proti. Lokalne volitve mi dol visijo, ker v našem koncu kokoške ni presenečenj. SP v košarki ni primeren, ker nimam pojma o košarki (posledica pritlikavosti). Toma Križnarja pa se prav tako ne bom lotil, dokler ne bo prišel nazaj. Preveč je tega, da se moramo skregati, vedno preden se kaj naredi. Poleg tega sem v precej nadležno depresivnem stanju, k sem čist preveč sarkastičen, pa nesramen, pa še kej, pa bi najbrž stopu na žulj kakšnemu zadetemu ultrapacifističnemu tree-huggerju, tko da...
No, zadne čase me vedno bolj mika, da bi pobral tisto malo kar imam in se spravil kam za nekaj let, da se odpočijem pa pozabim na to lukno v kateri sem zdaj. (Podrobni opis vsek mojih problemov ne sledi, ker se slovenski moški in svoje probleme potlačim globoko vase in uteho iščem v alkotu...)Pa mi poleg poguma ne uspe najdt ene normalne destinacije v katero bi šel. To je mogoče tud posledica mojih predsodkov, pa tega da sem kmet iz vukojebine in zatorej v osnovi redneck. No pa nekaj destinacij:
-Nepal. Klasika za pobeg od materialističnega sveta, problemov, vrnitev v naravo... Jajc, jest k sem otrok tehnologije, malodane odvisen od interneta, filmov civ, poskočnega vozilca (kolkr je švabsko vozilo za fotre na cviček lohk poskočen) bom tm plezal po hribih, užival v brezbesedni komunikaciji z prijaznimi domačini, ki jih še ni pokvarila osnovna izobrazba, zajemal iz globokega tolmuna modrosti budističnih menihov, ki jim sodobna znanost in logika še ni uspela uničiti vere v vse neumnosti duhovnega sveta...
Prognoza: V enem letu uspem zgubit odvečne kilograme, postanem moder in privlačen za vse ženske, ki jim je new age duhovnost všeč le zato, ker so jih prepozno našli jehovci. V mojem skritem delu življenja, pa sem postal množični morilec, zaradi frustracij, ker mi ni uspelo vcepiti logike v zadetke tm gor.
-Delo v humanitarnih organizacijah v Afriki (ali pač v kateri drugi tretjerazredni skorumpirani bivši članici neuvrščenih ali diktatorski skorumpirani banana republiki (večinoma sta se pojma prekrivala)). Dejmo resno, se me res kdo predstavlja kot dobrega samaritana, ki pomaga kopati vodnjake, uči mularijo angleščino (od kod ideja, da bomo rešili vse probleme s tem da v afriki skopljemo vodnjake in jih naučimo tujega jezika? Vode bo tudi v vodnjakih zmankal in dobil bomo še več revežev, katerih edina prednost bo, da bojo beračili v angleščini) in rešuje begunce pred raznimi lokalnimi zadetimi gverilci? Precej zihr sem, da bi po mesecu popizdu nad človeško neumnostjo.
Prognoza: Po nekaj letih postanem prvi evropski preddsednik afriške države po koncu kolonializma. To mi uspe, ko sfrustriran nad nezmožnostjo mirnega reševanja problemov, vzamem v roke AK-47 in s svojo vojsko otrok-vojakov na kokainu, po nekaj letih plenjenja in posiljevanja (pač treba poskrbet za moralo vojakov),igranja s shiranim preddsednikom neke vzhodno-južno miniaturne evropske države, ki mi plačuje velike vsote denarja (in s tem bankrotira svojo državo) za vse hipurje, ki meditirajo za mir v moji đungli, zavzamem glavno mesto in se okličem za cesarja, vrhovnega duhovna in najbolšega pesnika, ter po nekaj letih, ko prodam vsa naravna bogastva tujim firmam, poberem diamante in zlato, svojih 18 žena in harem priležnic ter pobegnem v kakšno tropsko otoško državo in tam pod pretvezo misionarske dejavnosti uživam v razvartu do nasilnega konca mojega življenja.
-Začasno delo v razviti zahodni državi. Mah sej niste resni. Jest,k mi ne uspe clo v naši banana republiki, bom uspel v tujini, kot osovraženi južnak. Be real.
Prognoza: po letih občasnega beračenja, kelnarjenja, bednega uličnega spakovanja mi končno uspe kot komiku, katerega šale so resda vsem nerazumljive, vendar mi dajo oznako komika za intelektualce in doživim velik uspeh med "alternativno" umetniško elito in kot velika zvezda cel mesec nastopam na Metelkovi.
-Nekje v Karibih. Prodam vse svoje imetje, nakupim ničvredno bužetirijo na tone in z njo plačujem razne usluge lahkovernih domačinov. Jaz pa ležim na mreži, se sončim, pijem koktajle ter se zvečer zabavam s domačinkami. Raj? Aja, sovražim plažo, sonce in morje.
Prognoza: Po karibih zaslovim kot roza Brane (barva zapečene kože, kreteni) in ljudi navdušujem s patetičnim oponašanjem jamajške govorice.
-Argentina. Tam imam žlahto, torej bi v osnovi imel kje živeti. Ampak to je dežela tanga, govedine, tipično latinskoameriške neučinkovitosti. In jaz, kot človek, ki mu delajo problemi osnovnošolski "grabi za rit" plesi, oboževalec svinjine in dokej netoleranten do ljudi, ki niso učinkoviti v izpolnjevanju mojih potreb (me not included).
Prognoza: Blizkovit vzpon v političnem življenju, takoj ko ustanovim domovinsko komunistično stranko (nacional socialistiko partio) in s podporo ekonomskih nemških beguncev postanem predsednik argentine, po novem zakonu pa s tem tudi Slovenije.
-Vatikan. Kaj sploh tm lohk počneš. Prej al slej bi me izgnal, nune se zihr ne brijejo, not je polno italjanov, pa pod težo zlata je zlo težko razmišljat. Pa moja deška privlačnost je minila že precej časa nazaj, tako da mi priležnik kakšnega kardinala ne bo več uspelo biti.
Prognoza: Po pogovorih z mano papež ni več katolik. Petrovo baziliko spremenim v najpriljubnejši diskač v Rimu, Sikstinska kapela postane raj za grafitarje in v arhivih končno ugotovijo da je bil JC v resnici Elvis, ki so ga s svojim roza kadilacom vesolci po nesreči odvrgli 2000 let v preteklost.
-Štajerska...


Ostajam doma in v depresijo ter nelagodje spravljam vse okoli mene!

Life....

....is so much better on tv!

New low

A ni najbolš, ko izveš da je bila edina normalna stvar, ki se ti je dogajala v življenju v resnici le še ena izmed tvojih neuspelih, bednih in ponižujočih iluzij?

The Jew vs. The Bomb Squad

Pa tokrat malo o tejle jebi v Libanonu. Ne mislim se spuščat v debate o upravičenosti ali ne, dejstvo je da so Židje izgubili kompas, pa čeprav verjamem, da imajo svoje razloge. Bi se pa mogli vsaj vprašat, kakšno korist bojo imeli od vsega tega. Glede na to, da jim že 60 let s to taktiko ni uspelo končati vsega tega. Pa sej so židje, računanje dobička jim je šlo vedno dobro od rok. Pa se ne bom delal pametnega, da vem rešitev za tamkajšne sranje. Po eni strani je treba priznati pravico Palestincev do zemlje na kateri so živeli stoletja, na drugi strani pa tudi realnost. Izrael je tam in dokler ga Iran ne odpihne s jedrskimi bombami preč, bo tam tudi ostal. Zdaj pač je kar je in tudi arabci se bodo mogli sprijaznit s tem. Uspelo jim je ustvariti eno redkih normalno delujočih držav, z razmeroma uspešnim gospodarstvom, s najmočnejšo vojsko na območju, ki je poleg vsega tudi jedrska sila. Tako da jih arabci s svojo znano nesposobnostjo, ne bojo nagnali. Problem je v tem, kako to dopovedat Palestincem in ostalim državam tam okoli, pa Židom preprečt, da pobijajo vse kr leze okol. 60 let pobijanaja ne izbrišeš, tako preprosto in s tem mislim na obe strani, ker nedvomno imajo oboji dovolj razlogov da se sovražijo, povezano s južno mentaliteto, bodo kuhali zamero še zlo, zlo dolg. Tko da po eni strani clo podpiram tist njigov zid, sicer se ne strinjam z lego, ampak bi bla najbrž še najbolša rešitev, da so ene 100 let ločeni in da generacije obremenjene s to zgodovino pomrejo in bojo mogoče mlajše generacije našle skupen jezik.
Pa se dotaknimo še vprašanja civilnih žrtev v sodobnih vojnah. Na žalost so in bojo ostale spremljevalke v vseh prihodnjih vojnah. Minili so časi bitk na odprtih poljih, ko so bile civilne žrtve posledica zavestne odločitve vojsk, da bojo plenile ali terorizirale prebivalstvo. Strategija sodobnega voskovanja določa spopade v naseljih in mestih. In kako se potem boriti, ne da bi padali tudi prebivalci teh mest. Žalostno a resnično, tako da se je treba vprašati bolj to, ali rezultat vojne opravičuje civilne žrtve. Torej matematika in spet smo pri tem, kako narod, ki se je 2000 let preživljal s bančništvom, trgovino in oderuštvom ne uspe izračunati, da si koplje svoj grob?

I suxxx!

Ne oglašam se. Sej ne, da bi bla to ena velika škoda. Dejstvo je, da že precej časa nimam pravih idej, ne zgodi se mi nič takega, kar bi blo zanimivo širšemu krogu bralcev (vsem trem), pa tud nisem tiste nadležno cinično dobre volje, ko mi uspe spravt na plano kakšne čudne, a navajenemu ušesu zabavne zadeve. Lahko bi sicer posegel po stari, preverjeni metodi, opisovanja bizarnih seksualnih zgodbic mojega lajfa (normalnih zgodbic o mojem sex lajfu, ni že zlo zlo zlo dolg cajta), ali pa po jamranju o mojem bednem lajfu. Za nobeno od teh dveh stvari nisem dovolj pijan/zaspan/zadet, sem bil pa na mojo žalost v soboto. Pa zakaj me noben ne ustavi ko govorim bedarije. Pri mojih letih bi se pa ja že lahko naučil, da ženski v katero čez pol ure lezeš, ne poveš, da se je zredila, da tipu ne govoriš kakšene nasty stvari si počel njegovi bivši, da ne izivaš ljudi ki so nekajkrat večji od tebe, da ne uporabljaš svojega neverjetnega razpona glasu v množici sovaščanov srednjih let in da pod razno ne greš na koncert Mirana Rudana z njegovim one man bandom (mešalka in CD-player). Jp, uspešen vikend in še eden v nizu mojih korakov proti breznu. Zadnji čas, da se zaprem v sobo (aja, preselu sm se za 14 dni v klet, ker skozi mojo sobo polagajo cevi za moj stanvajne. Spodaj imam vsaj družbo, vojske najrazličnejših mnogoceličnih organizmov...) pa gledam rerun Stargata (v petek novi deli!!!! GEEEEEEEK), k sem s frendsi pršu do konca. Pa lohk začnem jamrat po blogu... Am, em, no kokrkol, ......., ajde

(o razpletu SP ne govorim. Rane so še preveč sveže.)

k***

neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee!

Kako ob fuzbalu premišlujem o neumnostih

Allons enfants de la patrie... čist tko za začetek, mi je blo všeč, da je nekdo končno izločil ta brazilski balon, napolnjen z medjskim zrakom. Nč od njim, pa tud tako mi niso posebej simpatčni. Sedaj morajo tevtonski vitezi le še izločiti s olivnim oljem polite, trobezlajoče, precenjene (v vseh možnih pogledih. Najboljši ljubimci my ass. No pa ne da bi probal, vglavnem ... fak kako tole povedat brez da bi izgubil članstvo v klubu pravih moških (mi samo še spolna orientacija pomaga da sem not. Vse ostale moške značilnosti so bl en kurac (tud to :)) no sej vedno pravijo, da je fuzbal precej homoerotična zadevščina, torej edini trenutek ko lahko odkrijemo svojo žensko stran in opazujemo prelepa telesca... (fak!?!?!?!?!)) makronarje. Šlepajo se čist vsak prvenstvo in mislim, da bi mogla njihova kao trdna obramba dobit eno lekcijo. (ne maram italjanov. res ne maram italjanov! Tolk za tiste k niste opazil. Slučajno, vsi ostali narodi so mi kul. Mogoče še arabci, sam to je tko na izi. Aja pa ni mi nobena mastna nadloga prevzela ženske...) Tolk o fuzbalu. K je že ravno prvenstvo moram poskrbet za nekaj navijaskih vložkov.
V stvari sem tokrat nameraval napisati nekej o eni čudni moški navadi. Ravno včeraj, ko sem srčno zadovoljen, odšel po tekmi in obisku benciske (zmankal čikov, pa orbit jabuk (1čik, 1 zvečiln. Naenkrat. Ja čudn sem) na sobotno prireditev, našega društva. Seveda je blo že vsega konc, ampak je bla tekma (najbrž) vredna tega., tako da ne morem reči kako se je Matjaž Ambrožič izkazal. Menda dobr. Kokrkol, po temu nelogično dolgem uvodu preidimo k stvari. Zakaj govori(j/m)o med scanjem. Resno, vedno ko pridem na wc, nekak padem v debato ob pisoarju. Tokrat sta bla to (se mi zdi) dva štajerca, no vseglih. Pa tokrat sem celo jaz začel pogovor, sicer nikol ni posebno pametnih tem, v tistih 5 min kvečjemu spravš vse kar vemo o ženskah, težave s sečnim pritiskom v družbi, update v količini popitegga alkohola ta večer (zakaj to folk tolk rad pove??? (petek 1l refoškole, nekaj redbull vodk naprej ne spomnim, sobota zaradi posledic prejšne noči samo pol litra vinske pijače) ) Ljudje ki se nikoli prej niso srečali, ki nikoli nebi spregovorili besede, naenkrat prime želja po pogovoru. Mogoče je tista stvar spodej zraven tudi stikalo za vklop "small talk" predela v možganih. Če prav pomislim, se med opravljanjem potrebe dostikrat pogovarjam sam s sabo (to počneš tud ob drugih priložnostih... proklet basket case (a ma kdo kakšen dober prevod tega????)) Možno je tudi, da s tem podzavestno hočemo preprečiti, da bi si v samem dolgčasu gledali eden drugemu revščino. Nadležna tišina je pravtako problem. Pa živčnost, ko ne priteče in ne priteče. (dokaj standardni problem v skupinskem olajšanju (ja, spet kakorkoli povem, sem slišat gey) ) No ne vem, samo ko enkrat začneš poslušati vse probleme, ki jih ima osebek v življenu (no tega ni blo ta vikend), pa vse ekcese njegove prelepe ljubice (ne lepa, še manj njegova) , pa mal zazvoni alarm. Ko imam prijatelja v rokah, hočem lahke teme. Ker tovrstnim pogovorm sledijo prijatelska trepljanja in ker točno veš kje je bila prej roka.... No vsaj kdaj se pogovarjam s novimi ljudmi. Tipični primer za Freuda, zgovoren šele ko zagrabi za svoje orožje... Brez veze.

6 : 0

Sramota. Vsake tolk cajta pride dober razlog, da si vesel da smo spizdil iz tiste države!

Proklet ***

Mal sem razkurjen zdele. Pa zarad ljubega miru ne bom šel napizdevat človeka kt ga hočem (nejbrž ne bo bral tegale), ampak bom robantu tukej. Kako tipično slovensko. Za lažje razumevanje pa malo predzgodbe. V naši vasi so trije nadebudni maldeniči (khmm, lahbo bi rekli večno mladi ;)), pred cca 5 leti kupili krasno starodobno vozilo, VW Transporter Tp2 (un hipi kombi) s prijaznim imenom Billy. Po nekaj letih je eden od njih ugotovil, da se mu ne da več ukvarjati se z njim in je svoj delež v podjetju prepustil meni v zameno za plačilo registracije in nekaj obveznih popravil. Kot je starim vozilom v navadi je po enem letu spet bil potreben obdelave, torej sem prevzel pobudo in ga odpeljal do mehanika. Ta je zamenjal auspuh, ploščice in še nekaj (ne tolk mal) ostalih stvari. Do sem vse lepo in prav. Danes sem poslal solasnikoma še račun za popravilo, tukaj pa se je zataknilo.
Eden od lastnikov, ki je tudi sicer večinski uporabnik je nazaj poslal dalši mejl, kako se ne posvetujem z nikomer, kako ni nč zrihtan tako kot mora bit, kako ga pokličem samo takrat, ko mi fotr začne težit, da mu billy onemogoča delo v delavnici (ok, tud fotr je težak 1. klase). In to pravi človek, ki ga je vozil daleč največ časa, ki ga pušča povsod (naj samo spomnim, da ga je pustil na avtocest in ga je odvlekla cestna služba), ga vedno odpeljal, ko je bil tank poln in ga praznega pripeljal nazaj, po vsaki uporabi je bil avto v slabšem stanju in je, ko sem mu predlagal, da bi blo fajn ga mal do servisa zapelat rekel le: " ti sam pel". Glede na to da ga je uporabljal zadnje par mesecev in dobr vedu, da ga peljeva na servis bi lohk vsaj povedal kaj je vse narobe z njim. Če bi ga klical bi blo spet polnu unih nedoločnih, bomo zrihtal, pa dej pejt ke pa ke, pa tega pa unga praš in spet ne bi blo nč narejen. Glede na to, da je človek vedel kaj je vse narobe z njim, bi lahko tud kakšno pobudo dal, da se kej naredi. In zdej se gre, kokl časa je bil kje parkiran...
Ok to je blo to. Sej vem, da sam nisem popoln, pa da tud kdaj narim kakšno napako, sam človek hoče kej naredit dobrega, da se stvar vsaj premakne iz mesta in pokazat iniciativo, jih pa dobi po buči. Samo nisem hotel, da se ponovi stara zadeva, k smo se celo zimo menil, da bi zrihtal štrom in naredil točn to - celo zimo menil. Pa tud vem, da sem najmanj časa solastnik in se ne morem zdej obnašat kot enakovreden, zato bo pa stvar ostala tukej (no, pa po parih vrčkih piva, bom še kej pizdu, proklet ***.

p.s. Post je namenjen izključno temu, da se lahko znesem nad nekom, brez da bi pokvaril večer še komu drugemu, torej namenjen moji duši... Zdej mi je precej lažje.