ponedeljek, februar 09, 2009

Kolumna

Cerklje, Petek, 23.7.2004 - Nič nas ni strah, če so smučarji z nami...

Kolumna je še vedno tu. Pač imamo poletni delovni čas, zato izhaja nekoliko bol poredko. ( Ok, tud pisec je rahlo neprisoten in nepriseben) Tokrat bo govora o športu, olimpijske igre se približujejo, vlad množična histerija povezana s slovenskimi športniki …
Vedno šlišimo, kako smo Slovenci fenomenalni športni narod, imamo ( ok, smo imeli) odlično nogometno reprezentanco, eno najboljših rokomentnih reprezentanc na svetu, košarkarsko reprezentanco sestavljeno iz samih NBA zvezdnikov, hokejsko v skupini A, najboljšega snajperja, skakalce, smučarje… in to samo 2 miljonski narod. Ql ne? Zato se v naši deželi cedita med in mleko, vsi smo srečni, vsi nam zavidajo, ali pa mogoče ne????
Dejstvo je, da razen za nekatere, ki so pač povezani s industrijo športa, le ta nima posebne povezave s kvaliteto našega življenja, tudi ne s napredkom družbe, vemo tudi da vrhunski športniki niso posebej zdravi. Zakaj torej takšna podpora športu? Zakaj se rajši ne vprašamo, kje imamo Slovenci Nobelovega nagrajenca, pomembnega znanstvenika, literata, umetnika… Ali se torej veličina naroda pozna po fizični ali intelektualni moči? Zakaj imajo časopisi namenjene cele strani športu in skoraj nič napredkom znanosti. Ali smo kjer smo zaradi telesne moči ali zaradi našega uma, smo torej premagali tigre, mamute… zaradi naše hitrosti, moči, ostrih zob?? Najbrž ne. Zakaj torej človeštvo še zmeraj goji kult telesa in ne kult intelekta? (Zakaj za b**** k**** je tolk vprašajev???) Če torej vzamemo predpostavko, da imajo Afričani najboljše predpozicije za športnike, ali so zaradi tega najbolj razviti, nomeni se ne zdi. Človeštvo je napredek doseglo sicer res na ramenih mišic, svojih ali živalskih, ampak po zaslugi briljantnih mislecev, ki so nas vzdignili nad živalstvo, skoraj lahko rečemo bližje božanskemu. Slaviti bi morali ljudi, ki ustvarjajo, pa naj bo to karkoli, in ne tiste ki pač le hitreje pridejo do cilja. Priznam, da ima šport določene pozitivne strani. Zmerno ukvarjanje z njim koristi zdravju, navijanje za športnike sprosti nekoliko nacionalnih strasti (bolš se zdret nad Hrvati na štadionu kot pa na bojnem polju), pa bolš je žoga kot droga (no ja). Menim pa da bi precej izboljšalo našo kvaliteto življenja, če bi več vlagali v napredek. Zaradi napredka znanosti, bi bilo več služb, z boljšim šolanjem bi bilo ljudstvo bolj razgledano in odprto, sprostili bi se ob dobri umetnosti in ne ob Atomik Harmonik (že par dni skos poslušam k sodelovc nabija Brizgalno brizgo), ob cvetočem znanstvenem, kulturnem in industrijskem razvoju pa sem prepričan, da bi bili tudi bolj prepoznavni v svetu, kot smo sedaj s športniki. Konec koncev, vsi poznajo npr. tekače iz Etiopije, a pa zato kdo hoče živeti tam? Ni jih prav veliko. Ok, to je to, kot vedno so dobrodošli komentarji, konstruktivne kritike, lastna mnenja…

Viva la revolucija!

Ni komentarjev: