ponedeljek, februar 09, 2009

kolumna

Dolina Šentflorjanaska, Sreda, 29.9.2004 - Volite mene!

Včer sem bil precej bolš razpoložen za pisanje. Clo dva mejla sm spisal, kar lih ne počnem ne vem kolk pogosto. Ampak služba je služba in družba je družba. (Ne spraševat kaj sem s tem mislu. Ne vem, zgodej je, zmankal mi je žetonov za kavo, zbudil sem se s trdim, uglavnem jeba). Sm že nekoliko napovedal temo v klepetalnici, pa tud za prčakovat je blo. Sej probaš, sam se ne moreš izognt, da se nebi dotaknil politike. (No, ne dobesedno seveda. Jih ni prav veliko, ki bi se jih prav z veseljem dotikal.) Letos moram priznati, da ne spremljam soočenj in shodov… Mi ni nikoli prav ležala ekonomija in podobne vede. Sicer je edino prav, da so se modeli končno nehal kregat, kdo je bil včasih pr ta rdečih, pa kdo je bil pr belih, kdo dela za UDBO, pa celo izbrisanih in đamije se pretirano ne omenja. Vsi vemo, da je poglavitna funkcija države dandanes skrb za ugodno ekonomsko ozračje, šolanje (v bistvu povezano s prvim), skrb za spoštovanje pravil igre ( zakoni, zapovedi z grožnjo pekla na žalost ne delujejo več) in nekakšno zavarovanje če se ti zalomi (sociala, zdravstvo…). Obramba domovine ni ravno prioriteta saj sosede nimajo prav velikih želja po našem malem raju (Ja, sej bom JJ-a omenu, nč skrbet. Pa tud branilca južne meje.), torej vsaj v glavnem so se držali teh tem. Ima pa naša politika kljub vsemu nekaj določenih značilnosti. In teh se bom lotil danes.
Vse stranke, leve in desne, nekam sumljivo veliko prisegajo na socialo, pokojnine, štipendije. Vlada je celo ravno pred volitvami nekoliko zvišala ta izplačila (ja, ni lih fer). Čudno je v bistvu to, da naj bi bila sociala tradicionalno bolj v domeni levice (kao, desnica za bogate in višji srednji sloj, pa tradicionaliste, levica pa za nižji sloj in razne aktiviste). Zakaj torej nimamo stranke, ki bi se zavzemala za znižanje davkov (ja, vsi bi jih znižal, pa več dal za vse…) in klestenje državnih izdatkov? Ha, tu nastopi naša pregovorna sposobnost jamranja. Če povprašaš povprečnega volilca, kakšno je njegovo finančno stanje , se lahko pripraviš na jamranje ki bo trajalo celo večnost. Da revežu ne ostaja nč denarja, ko plača vse položnice, pa davke, pa po nakupu stvari za otrokovo šolanje… Popolnoma prepričan je da spada med reveže. Na dvorišču pa je parkiran nov avto, družina ima vikend v hribih, hčerke vsak mesec kup novih oblek, model je res zapufan, vendar le zato ker je pač potrebno vsaki dve leti zamenjati avto. Celo bral sem intervju s bivšim/sedanjim članom punk benda Ljubljanski psi, Gantarjem ki o sebi pravi da nikakor ni bogat, saj ima v primerjavi s tujimi bogataši majhno plačo (Tolk o punk filozofiji. Bo prav zanimivo vidt, če bojo kdaj špilal na koncertu in se bodo mladi anarhopuksi razmetavali in častili člane. Glede koliko imajo za povedat o gnilem kapitalizmu). Torej kako naj preživi stranka, ki zagovara interese premožnejših če so pri nas celo bogataši reveži??
Ne moreš pa tudi mimo najzanimivejšega dogodka. Jasno, reševanje vojaka Podobnika. Stvar je v bistvu smešna. Če pustimo ob strani boj za južno mejo in nepošteno odtujeno ozemlje ( a je komu sploh jasn kolk je tega. Ponavadi mam občutek, da se kregamo za dve njivi na katerih JJ pase konje?), se moraš zamisliti, da je praktično celotna volilna kampanija postala žrtev mehkužnega voditelja skoraj propadle stranke. Nihče se ne upa povedati da je vojak P sam iskal incident, čeprav so hrvaški policaji res nekoliko pretiravali in je njihovo ravnanje vsaj neumno. Dejstvo je da jih P. definitivno ni fasal tolk da bi mogel hoditi naokoli tako obvezan, šminka ali mehkužnost? Na tem mestu bi se bilo zanimivo vprašati, če vse skupaj ni bilo celo zrežirano. Tako sedanji vladajoči garnituri na Hrvaškem (HDZ je vedno gradila na "obrambi domovine") in ljudski stranki v bistvu godijo neurejene razmere, saj se edino tako lahko postavljajo kot nepopustljivi branilci zemlje naših očetov. Ali je tistih nekaj kvadratov res najpomembnejša stvar v naših življenjih???
Najbolj zanimiva pa je mirnost kampanije. Skoraj nobenih umazanih natolcevanj, osebnih napadov, šokantnih razkritij… Očitno je res vsem že jasno da nobena politična opcija ne bo zmagala in bo potrebno sestavljanje "nenačelnih" koalicij, ki se bodo po pravilu maščevale udeležencem. SLS je med drugim pokopala prav udeležba v koaliciji. Ljudje ne marajo izdajalcev, pa četudi to pomeni popolno nefunkcioniranje države. Vendar najbrž drugače ne bo šlo. SDS s svojim satelitom NSi vključno s SLS verjetno ne bo uspelo dobit 50%, Prav tako LDS s satelitom Desusom in ZLSD (letos bo sploh težka. Barbika se zaradi evro obveznosti ne udeležuje kampanije toliko kot bi bilo potrebno) ne bo uspelo. Kaj torej? Sodelovanje s Jelinčičem je skoraj nesprejemljivo za obe strani. SMS, AS, SJN so vprašljive če jim bo uspelo priti noter, bi jim pa v tem stanju najbrž uspelo odlično iztržiti svoje glasove. Imam pa občutek da se stranke pripravljajo na vse mogoče. Ne bom presenečen niti nad LDS/SDS. Pi pa to JJu precej škodilo v prihodnje.
Dost je. Tole je definitivno najbolj dolgočasna kolumna doslej. Je pa vsaj mislim primerna za ta čas, tko da se bo mogoče vsaj nekoliko vpodbudila debato in pripravila Kennya ter pudla na dvoboj v ringu.

Ni komentarjev: