ponedeljek, februar 09, 2009

Novoleto na slovenskem

Partislava, Torek, 18.1.2005 - Reportaža

Ekipa K-neta se je za novo leto odločila (sej do zdej vam je že pomoje jasno, da pod ekipa mislim sebe pa une k so lih slučajn zravn, a ne??) zamenjati že rahlo klavstrofobično vzdušje rodne (da me ne bo kdo lovil, nekaj dni/mesecev po rojstvu. Btw a je bil kdo od vas še rojen v Cerkljah?) vasi in se odpraviti na tuje.
Pa da domotožje le ne bi bilo preveliko (ekipa je tudi nekoliko zapečkarska), smo se odpravili na Slovensko, med brhka slovanska dekleta, v strašno poceni pivnice in v noro nočno življenje.
Odhod iz Ljubljane - Dolgi most, od daleč je bilo parkirišče videti, kot posnetek iz sci-fi filma, kjer se miljonsko mesto pripravlja na evakuacijo zaradi preteče nevernosti iz vesolja. Res! Nekaj tisoč ljudi, ki brezglavo begajo v iskanju svojega avtobuse, le ti so seveda lepo oštevičeni in označeni z destinacijo. Organizator je le pozabil, da bi bilo morda smotrno avtobuse uredetiti, recimo, po naraščajočem vrstnem redu: Bratislava 1,2,3,.. Beograd 1,2,3,.. Prga 1,2,3,.. Dejansko stanje je bilo nekako takole: Bratislava 1, Beograd 13, Praga 4, Noneame bus 1, noname bus 2, Praga 1, Beograd 2,.. itd,.. In še nasvet ekipe, ki je potovala v Beograd:"Ne uporabljajte mestnega avtobusa, kakor vam to svetuje organizator, saj so le ti polni že na prvi postaji!"
Po standardni uri zamude (pa so rekl, da ne bodo nikogar čakal) smo odrinili iz Ljubljane skoz štajersko, bla bla bla, šnops pa pir, bla bla bla in v zgodnjih jutranjih urah prišli v Bratislavo.
Ker smo prišli seveda prekmalu, smo šli na ogled mesta. Seveda ogled ne bi bil popoln brez ledeno mrzlega vetra, pa tudi dež je nekaj otel motiti naše zanimanje. No treba je priznati, da je stari del mesta izredno dobro obnovljen in za novo leto tudi odlično posesan?!? Vendar pa ko zaideš iz utečenih poti že lahko zapaziš, da vse le ni nato kot mora biti. Podrte stavbe tam niso nevem kakšna redkost. Po ogledu je ena polovica takoj odrinila v bližnji internet bar (no uganite katera polovica), druga polovica pa že s pivom v roki v bližnjo oštarijo na naslednjega (have mercy).
Nato, bla bla bla, hotel ql, filmi sinhronizirani v slovaščino/češčino, kavomat v sobi, kosilo v neki tržnici okusno, IRISH PUB! Prvo pravo odkritje tega dneva. Irish kjer strežejo tudi okusno hrano (kar naju je rešilo v poplavi odprtih oštarij na novo leto), vrtijo znosno glasbo (no ja , irish pa jazz??). Da ne bo kdo mislil, da sva hodila zaradi prekleto dobrih kelnarc s prekrasnim razgledom na oprsje (priporočam tovrstne uniforme v lokalnih luknah, no janč, ti ne).
Pri vračanju v hotel sva doživela naslednje veliko spoznanje. Vse ulice so nagnjene nekoliko v levo (vse poti ne vodijo v Rim) in če greš dovolj dolgo naravnost, prideš tja kjer si začel. Tko cca tričetrt ure za en krog. No po nekoliko korekcijah smeri sva le uspela priti do hotela (hotel je bil slabih 10 minut oddaljen od centra, če verjameš Koroškemu vodiču, ki je očitno navajen pešačiti po širni koroški, kjer se čas pozneje vrti), še očedila za oboževalke in se odvlekla v prvi lokal.
Se mi zdi da je bla Spojka, pač klasični diskač/bar, po igledu potoben K4, ki je bil najet s strani agencije s solidno postrežbo (zdej mam že zelo nizke kriterije) in vsaj zame naslednjim odkritjem - Beherovka. Ravno pravšnje žganje za začetek popivanja. Ko sva obdelala dve primorki, se je primajala tudi druga polovica ekipe in pol smo šli v naslednji čoln. (Sm lih kar opazu da moj stil pisanja že mal šepa. Vsaj tale zadnji stavek mal sux. Kva bi dal za ediks)
Ja, (neki, se ne spomnm) barok je na eni ladjici v Donavi. Takoj ko sva vstopila v nabito poln lokal, sva mogla rešiti svoji sestri izpred pohotnih rok pijanih štajercev (najbrž so bli, k sem videl v njihovih izredno pijanih očeh željo po pretepu, katera jih je kmalu menila, ob pogledu na dva gorenjska trusta), nato sva spet obdelala nekaj primork (No, se mi zdi, da je Homer staknu tud eno poljakinjo), in odvijugala s prvim divjim taksijem v hotel.
Tam smo razveselili udobne banje in globoko zaspali, kjub neznanemu hrupu v sobi. Ja moja malenkost (Homer) je prišla v Bratislavo tudi z namenom testiranja novih glasovnih presežkov, vse skupaj je podobno smrčanju, samo le glasneje in bolj "melodično".
Prvi dan je bil mimo in tale tekst se že zlo vleče. Naslednji dan, bogat ZGODEN zajtrk, odhod s skupino hrvatov na poizkušnjo vina (ene par jih je blo dobrih, druga so bla mal slabša...), potem spet na en enourni sprehod od hotela pa do 5min oddaljene tržnice in nazaj (pa sem reku da ne smeva po bližnjici) nato prek praznega mesta (v Bratislavi je neverjetno malo avtomobilov, vzrok je najbrž v odličnem javnem prevozu tramvaji, trolebusi, avtobusi), izogibajoč se pijanim slovenskim in hrvaškim skupinicam do Irisha na prijetni obrok in vlečenje jezika po tleh. Ko sva se nagledala, hkmm, najedla sva spotoma še ujela koncert neke lokalne ska skupine s simpatično saksofonistko in vse kar sva razumela je da gredo med pavzo na grog.
Bilo je silvestrovo, zato sva se še posebej lepo napravljena (zamenjava gat & štumfov) odpravila v en nekoliko večji diskač (menda da nas je bilo cca. 2500 Hrvatov in Slovencev) in tam pol ure čakala, da sva lahko odložila garderobo saj je bilo pred nama 7 ljudi. Po začetnem ritualu (pivo, beherovka, primorke) se je bližalo novo leto in s tem podalševanje odzivnega časa natakarjev. Po kraji (ne vem kako bi drugače rekel temu) zastonj šampanca se je začelo leto 2005 (juhej).
Nekoliko migal, se kušval, pil... Tukaj pa se začne resna kritika na delovnost domačinov. Pol ure na začetku je bilo še recmo znosno, ko pa ti po slabi uri čakanja na pijačo kelnarca odkloni postrežbo, ker si imel prezahtevno naročilo (pivo, refoškolo pa dve beherovki) ti pa uide kar nekaj pare. Kaj bi drugega, kot po stari balkanski navadi razbil nekaj kozarcev.
In nisem bil edini (no ok, priznam da to mogoče ni bil edina razlog za razbijanje). Po manjšem uporu pri garderobah in posredovanju varnostnikov sva večer zaključila in odvijugala do prvega taksija (Bližnjice so naju izučile). Aftermath večera: 15 obiskov pri zdravniku, lokal ostal brez kozarcev, maček in obljuba da nkol več nkamr s sestrama. Sledila je naslednja noč v banji in zjutraj spet nekoliko manj pozen zajtrk, ogled ruševine z imenom grad Devin (Precej komadna trdnjava, katero so spustili v zrak pijani Napoleonovi vojaki, med žurom v sobi s smodnikom), jutranjem varenem vinu.
Nato seveda sledi obisk priljubljenega lokala in prekljinjanje zakaj sva bila spet brez fotoaparata. Zvečer še četri iz serije lokalov v katerem se je ponovila zgodba o nadarjenosti slovakov za natakarstvo. Po četrti rundi so za pivo že zahtevali, da jim prinesemo kozarce?!?! Seveda smo do takrat že dobili x različnih pakung. (kozarec, piksne, krugle, mešanica naštetega...) PAč standard, beherovka, pivo, primorke, 4 štajerke in 3 fukfehtarji (se mi zdi da so bli iz Tržiča, bilo bi logično), 1 računalničar, jest plesal sploh ne in zgodnje odpravljanje domov (jp, taxi).
Po kratkem spancu v banji (hehe, spet hrup v sosednji sobi, se mi zdi da so ble primorke na obisku, čeprav ne vem kaj so počele, k zvok je bil podoben nečemu drugemu), spet zgodenj zajtrk, pakovanje, obisk nekega velikanskega megamarketa (mercator se lohk skrije), zadnji pogled na drugače precej sivo in neprivlačno Bratislavo (dediščina realsocialistične arhitekture, sedaj pa morajo zaradi slabe gradnje porušiti 1/3 stavb) s 400000 prebivalci, n-tič slišati da je v slovaščini tič štanga za striptizete in po nekaj urah ob poslušanju Bepopa in Koradota spet v Ljubljani.
Kaj naj rečem. Pohvaliti moram hotel, vodiča, Irisha, urejenost centra kritiziral pa seveda kelnarje, človeško zoprnijo in lastno neumnost!

Pa ne vem več kaj nej napišem. Če ma še kdo od ekipe kej za dodat, ga pozivam k pisanju, pa tukej je še nekej slik, prav veliko pa ne, k sva mela čisto preveč dela s primorkami!
Brane (pisov) & HomerS (dopisov in forma)

1 komentar:

Anonimni pravi ...

Zakaj pa ne:)